Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Keywords: mladi, brezposelni, neformalno izobraževanje, usposabljanje, kompetence
Published in ReVIS: 18.10.2021; Views: 919; Downloads: 71
Full text (1,06 MB)

Keywords: kovč, kovčing, učenec, učitelj, kompetence, izobraževanje, diplomske naloge
Published in ReVIS: 23.08.2021; Views: 852; Downloads: 67
Full text (1,09 MB)

Abstract: V magistrski nalogi sem z namenom preučitve e-izobraževanja s pomočjo spletnih platform Coursera in edX analizirala literaturo in forume na omenjenih platformah za e-izobraževanje ter opravila intervjuja in anketo. Ugotovila sem, da je največja prednost e-izobraževanja odprava časovne in prostorske omejitve, medtem ko je največja pomanjkljivost slaba motivacija udeležencev za učenje. Ugotovila sem tudi, da je prevladujoč razlog za udeležbo na e-izobraževanjih cilj pridobiti novo znanje, čeprav je zadovoljstvo z e-izobraževanjem v primerjavi s klasičnimi načini izobraževanja nekoliko manjše. Prišla sem do spoznanja, da sta možnosti za izboljšavo učinkov e-izobraževanja izboljšanje vsebine izobraževanj s strani institucij in večja naklonjenost k sodelovanju s strani udeležencev. Z metodo Dex se je tudi izkazalo, da sta spletni platformi Coursera in edX zelo podobni, le malenkost boljšo oceno je prejela spletna platforma Coursera zaradi cenovne dostopnosti in večje raznolikosti pri učnih vsebinah.
Keywords: e-izobraževanje, Coursera, edX, spletna platforma, tečaj, MOOC
Published in ReVIS: 20.08.2021; Views: 1670; Downloads: 213
Full text (2,36 MB)

Abstract: Raziskovalno vprašanje (RV): Raziskava obravnava vprašanje, kako so zaposleni motivirani za izobraţevanje, ki jim kasneje lahko omogoči tudi napredovanje. Postavlja se tudi vprašanje , zakaj so odrasli manj motivirani za izobraţevanje kot mladi. Namen: Namen diplomske naloge je bil ug otoviti povezavo med motivacijo in i zobraţevanjem zaposlenih v organizaciji in kako motivacij a zaposlenih vpliva na izobraţevanje ter s tem na dosego cilje v organizacije. Metoda: Raziskava v d iplomsk i nalogi je bila izpeljana z metodo ankete. Uporabljen je bil vprašalnik z Likertovo ocenjevalno lestvico in raziskovana percepcija motiviranja zaposlenih za izobraţevanje v organizaciji. V anketo so bili vključeni zaposleni v proizvodni organizaciji . Rezultati: Rezultati raziskave so nam dali ugotovitve , kako se prepozna vpeljevanje dejavnikov motivacije, ki privedejo zaposlene, da se odločijo za izobraţevanje in izpopolnjevanje znanja. Z aposleni v organi zaciji so motivirani za izobraţevanje, saj t o pripomo re k hitrejšemu napredovanju in k boljši plači. Organizacija: V organizaciji se je , na podlagi pridobljenih rezultatov v raziskavi, po veča lo zavedanj e , kako pomembno je motiviranje zaposlenih, da se odločijo za izobraţevanje in da se jim da moţnost, da se izpopolnjujejo in nabirajo dodatno znanje, ki pripomo re k boljši uspešnosti pri njihovem delu. Druţba: Poveča lo se je zavedanj e v druţbi , kako pomembno je izobraţevanje za zaposlene in samo organizacijo, da se zaposleni lahko razvijajo, usposabljajo in pridobljeno znanje uporabijo tudi pri svojem delu. Originalnost: Izvirnost raziskave je bila osebna zasnova na podlagi delovnih izkušenj pri opravljanju del na področju m otivacije in izobraţevanja . Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je bila omejena na zaposlene in vodstvo v proizvodni organizaciji . Dodatn i omejit vi raziskave sta bil i število zaposlenih v proizvodni organizaciji ter kraj anketiranja. Kot priloţnost za nadaljnje raziskovanje lahko organizacija preveri vpeljevanje dejavnikov motivacije , kot so način dobre komunikacije, več znanja in boljše zadovoljstvo ter doseganje uspešnosti celotne organizacije .
Keywords: izobraževanje, motivacija, kadri, nagrajevanje, zaposleni, znanje
Published in ReVIS: 20.08.2021; Views: 1026; Downloads: 0
This document has many files! More...

Abstract: Raziskovalno vprašanje (RV): A li po mnenju delodajalcev obstajajo razlike med kompetencami, ki jih delodajalci pričakujejo od dijakov, ko pridejo na praktično usposabljanje , in med dejanskimi kompetencami, ki jih imajo trenutno njihovi zaposl eni? S e mnenja učiteljev in delodajalcev o dejanskih in pričakovanih kompetencah med dijaki v srednje m poklicnem in srednje m strokovnem izobraževanj u in med zaposlenimi v organizaciji r azlikujejo? I majo delodajalci in učitelji enako mnenje o tem, kako bi lahko učitelji razvijali dol očeno veščino pri dijakih v srednje m poklicnem in srednje m strokovn em izobraževanju? K ako lahko krepimo sodelovanje med srednješolsk im izobraževanjem in trgom dela? Namen: Namen raziskave je ugotoviti, kakšna so pričakovanja delodajalcev do kompetenc dijak ov, ki se izobražujejo v srednje m poklicnem ali srednje m strokovnem izo braževanju in pridejo v org anizacijo opravljat praktično usposabljanje pri delodajalcu. Metoda: V empiričnem delu naloge smo uporabili mešane metode, in sicer kvantitativni in kvalitat ivni raziskovalni pristop. Za izvedbo kvantitativne analize smo uporabili metodo anketiranja. Vprašalnike smo poslali delodajalcem, ki v sklopu srednješolskega izobraževanja na prakso vzamejo dijake, ki obiskujejo srednje strokovno ali srednje poklicno izo braževanje, smer lesarstvo, gradbeništvo ali strojništvo. Zbrane podatke smo statistično obdelali in analizirali s pomočjo programa Microsoft Excel 2007 in programskim paketom R, verzija 3.1.1. Podatke smo prikazali z opisno statistiko, z Wilcoxonovim test om za parne vzorce pa smo analizirali med dejanskim in pričakovanim stanjem. Upoštevana je stopnja tveganja 0,05. Podatke za kvalitativno analizo smo pridobili z delno strukturiranimi in poglobljenimi intervjuji z učitelji in delodajalci. Rezultati: Rezultati kvantitativne raziskave so pokazali, da imamo pri popolnoma vseh parih spremenljivk statistično značilne razlike med dejanskim in pričakovanim stanjem, saj je izračunana statistična značilnost povsod manjša od 0,05. Rezultati kvalitativne razisk ave so pokazali, da se mnenja učiteljev in delodajalcev o dejanskih in pričakovanih kompetencah med dijaki v srednjem poklicnem in srednjem strokovnem izobraževanju in med zaposlenimi v organizaciji razlikujejo. Delodajalci in učitelji so različnega mnenja o pomenu izvajanja prakse dijakov pri delodajalcih. Delodajalci in učitelji niso enakega mnenja, kako bi lahko učitelji v šoli razvijali delovne navade pri dijakih. Delodajalci in učitelji niso enakega mnenja o možnostih krepitve sodelovanja med srednješo lskim izobraževanjem in trgom dela . Organizacija: Dobljene ugotovitve so lahko v pomoč ravnateljem in učiteljem, na katerih področjih in kompetencah je potrebno dati v prihodnosti poudarek, vodstvu šole pa usmeritve pri nadaljnjih pogovorih z delodajalci o možnostih sodelovanja z izobraževalno ustanovo. Družba: Povezanost izobraževanja in trga dela je izjemnega pomena za razvoj gospodarstva in družbe. Originalnost: Ugotovljeni rezultati raziskave o pričakovanih in dejanskih kompetencah ter primerjava med mn enji učiteljev in delodajalcev so izvirni. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je zajemala delodajalce z Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ki na praktično usposabljanje pri delodajalcu jemljejo dijake s področja gradbeništva, lesarstva ali strojni štva. V raziskavi smo se omejili na dijake, ki v izobraževalni ustanovi obiskujejo srednje poklicno ali srednje strokovno izobraževanje. Magistrsko delo ponuja številne možnosti nadaljnjega raziskovanja , kot so analiza dobljenih podatkov g lede na velikost organizacije , kakšna so odstopanja od pričakovanj pri delodajalcih glede na število zaposlenih, pričakovanja delodajalcev % ločeno po posameznem izobraževalnem programu in primerjati med sabo njihova odstopanja, odstopanja, ki se pojavljajo med posameznimi regijami v Sloveniji, razširiti raziskavo na poklice, ki so naravnani na delo s človekom.
Keywords: izobraževanje, znanje, ključne kompetence, kompetence, mehke veščine, X in Y generacija, socialno partnerstvo, trg dela, magistrske naloge
Published in ReVIS: 19.08.2021; Views: 1072; Downloads: 0
This document has many files! More...