81. Vloga tolmača za slovenski znakovni jezik v procesu visokošolskega izobraževanja gluhih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programaVlasta Vrtačič, 2014, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi je izpostavljena vloga tolmača slovenskega znakovnega jezika na
področju visokošolskega izobraževanja gluhih. To področje predstavlja za tolmača velik izziv,
saj zahteva posebna znanja in veščine, ki naj bi jih pridobival z osnovnim in nadaljnjim
izobraževanjem. Za boljše razumevanje problemov, s katerimi se srečuje tolmač pri svojem
delu, so v teoretičnem delu najprej podane definicije gluhote, njen vpliv na psiho-socialni
razvoj posameznika ter njegov način komunikacije. Znakovni jezik je najrazvitejša oblika
sporazumevanja gluhih, zato je predstavljen njegov zgodovinski razvoj in problematika
uresničevanja pravice do izobraževanja v znakovnem jeziku pri nas in v tujini. Sprejetje
Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika je odprlo pot novemu poklicu −
tolmaču/tolmačici slovenskega znakovnega jezika, za katerega izobraževanje in certificiranje
skrbi Zavod združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik. Dana je primerjava
izobraževanja tolmačev pri nas in v ZDA in Veliki Britaniji. Predstavljeni sta tudi dve tuji
študiji, ki proučujeta vlogo in učinkovitost tolmača na visokošolskem področju. V
empiričnem delu so na podlagi kvalitativne študije, narejene s pomočjo polstrukturiranih
odprtih intervjujev, raziskane težave tolmačev pri tolmačenju v visokošolskem okolju, vzroki
za le-te ter dejavniki, ki vplivajo na kvaliteto tolmačevega dela, kot tudi strategije in
alternativne rešitve, ki se pojavljajo kot odgovori na aktualno problematiko. Rezultati raziskav
so bili primerljivi s tujimi izsledki; da bi tolmač lahko kvalitetno opravljal svoje delo, naj bi
imel visokošolsko izobrazbo, vešč naj bi bil tako simultanega tolmačenja kot tudi tolmačenja
prilagojenega znakovnemu jeziku. Prilagoditi se mora tudi potrebam gluhih študentov, ki so
med seboj lahko zelo različni glede znanja znakovnega jezika in jezika večine, kot tudi
splošnega predznanja. Zelo pomembna je predpriprava tolmača na predavanja. Ugotavlja se,
da kljub optimalnim pogojem tolmač ne more v celoti nadomestiti neposrednega stika med
profesorjem in študentom, zato se pojavlja potreba po dodatnih rešitvah, kot so zapisnikarstvo
in tutorstvo. Izsledki kvalitativne študije so nakazali specifične težave, s katerimi se srečujejo
naši tolmači in gluhi študentje. Te so pomanjkanje kretenj za strokovne izraze, potreba po
permanentnem izobraževanju tolmačev in neuresničevanje Zakona o uporabi slovenskega
znakovnega jezika s strani univerz.
Keywords: znakovni jezik, tolmač znakovnega jezika, izobraževanje tolmačev, tolmačenje znakovnega jezika na fakultetah, visokošolsko izobraževanje gluhih
Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 1335; Downloads: 64
 Full text (898,31 KB) |
82. Razvoj zaposlenih na področju evropske kohezijske politike na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, s poudarkom na izobraževanju in usposabljanju : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeNataša Koprivec, 2015, master's thesis Abstract: Magistrska naloga v samem začetku predstavi delovanje evropske kohezijske politike,
Strukturnih skladov in Kohezijskega sklada, preko katerih Evropska Unija omogoča
enakovreden razvoj vseh držav članic. Iz vidika obravnavane teme, so Strukturni skladi
bistveni za razvoj zaposlenih, saj se preko slednjih vlaga v človeški kapital, spodbuja
izobraževanja ter vseživljenjsko učenje, kar postaja ključni element hitro razvijajoče se
sodobne družbe. Magistrska naloga zajema teoretične opredelitev ključnih pojmov iz področja
izobraževanja, kot na primer znanje, izobraževanje in usposabljanje ter vloge zaposlenih v
organizaciji, opis sistema izobraževanja in usposabljanja zaposlenih, raziskovanje
izobraževalnih potreb, načrtovanje in programiranje ter organizacija in izvedba izobraževanja
itd. Ob enem pa zajema tudi lastno raziskavo opravljeno med zaposlenimi na področju
Evropske kohezijske politike na primeru Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, katere
glavni namen je analiza stanja sistema razvoja kadra zaposlenega na področju evropske
kohezijske politike. Ključni cilji raziskave so ugotoviti želje in motivacijo zaposlenih na
področju evropske kohezijske politike po izobraževanjih in usposabljanjih, ugotoviti trenutno
stanje politike izobraževanja in usposabljanja na področju evropske kohezijske politike ter
ugotoviti načine vrednotenja izobraževanja in usposabljanja zaposlenih na področju evropske
kohezijske politike na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Hkrati želimo z
raziskavo ugotoviti, ali v sistemu izobraževanj in usposabljanj obstajajo morebitne
nepravilnosti ter podati predloge za razrešitve le teh.
Keywords: izobraževanje, usposabljanje, učenje, znanje, razvoj zaposlenih
Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 948; Downloads: 54
Full text (724,18 KB) |
83. Raziskava uporabnosti internega izobraževanja Zavoda RS za zaposlovanje pri delu svetovalcev zaposlitve tujcev : magistrska nalogaMojca Murn Lenarčič, 2016, master's thesis Abstract: Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih ima v dobi tehnološkega razvoja in medkulturnega
komuniciranja velik pomen za Zavod RS za zaposlovanje, ki želi kot del državne oziroma
javne uprave svoje storitve čim bolj približati uporabnikom. Nenehne spremembe in trend
časa, v katerem živimo, zahtevajo od zaposlenih čedalje več znanja in usposobljenosti. Zavod
RS za zaposlovanje želi z internim izobraževanjem izboljšati znanje, spretnosti in veščine
zaposlenih in s tem vplivati na svoje storitve. Magistrska naloga predstavlja vlogo
izobraževanja, usposabljanja in učenja s teoretičnimi opredelitvami, motivacijo odraslih za
izobraževanje in učenje, izobraževalne oblike in metode, načine izobraževanja in učenja ter
Zavod RS za zaposlovanje kot osrednjo institucijo na slovenskem trgu dela, zlasti službo
Področje za izdajo delovnih dovoljenj v okviru pravne službe Zavoda RS za zaposlovanje s
strokovnimi delavci. Proučevalo se je, kako uporabne so pri delu svetovalcev zaposlitve
tujcev vsebine programov internega izobraževanja, s poudarkom na projektu Izobraževalni
center Zavoda RS za zaposlovanje. Kvalitativno raziskovanje se je poglobilo v interno
izobraževanje za svetovalce zaposlitve tujcev na podlagi njihovih mnenj, vključno z mnenjem
vodje službe. Izsledki raziskave so pokazali majhno uporabnost vsebin programov projekta
Izobraževalni center Zavoda RS za zaposlovanje pri delu svetovalcev zaposlitev tujcev
oziroma ne dovolj prilagojeno ponudbo programov tega projekta.
Keywords: interno izobraževanje, Zavoda RS za zaposlovanje, zaposlovanje tujcev, svetovalci, magistrske naloge
Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 912; Downloads: 66
Full text (1,56 MB) |
84. Analiza samoocene učiteljev, ki poučujejo romske otroke na osnovnih šolah : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeMagda Dragan, 2012, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo se osredotočili na vlogo učiteljev pri poučevanju romskih otrok.
Iskali smo odgovore na vprašanje, ali učitelji romskih otrok menijo, da je njihovo poučevanje
v osnovni šoli uspešno. Želeli smo tudi poiskati močne in šibke točke usposobljenosti
učiteljev ter morebitne rešitve, kako izboljšati njihovo usposobljenost, da bo poučevanje
romskih otrok uspešnejše v smislu večje prisotnosti in učne uspešnosti. Tako smo subjektivno
oceno učiteljev romskih učencev o svoji usposobljenosti merili s pomočjo intervjujev z
devetimi učitelji na treh osnovnih šolah na Dolenjskem.
V uvodnem delu predstavljamo izhodišča za raziskovanje, nato sledi šest konceptualnih
zaokroženih poglavij. V drugem predstavljamo splošne značilnosti romske skupnosti in
pravno podlago, na kateri sloni njeno izobraževanje. V tretjem poglavju skušamo orisati
dejavnike, ki vplivajo na učno uspešnost romskih otrok, in sicer bivalne razmere, pomen
kulture in jezika ter vpliv družine na izobraževalni proces. V četrtem poglavju orišemo vlogo
učiteljev, ki poučujejo romske otroke, vlogo romskih pomočnikov in model poučevanja na
novomeški Osnovni šoli Bršljin kot primer dobre prakse. Peto poglavje je namenjeno
empiričnemu delu, kvalitativni raziskavi, šesto pa raziskavo zaokrožuje, saj v njej
predstavljamo njene zaključke.
Z raziskavo ugotavljamo, da so učitelji za delo z romskimi učenci ustrezno izobraženi in svoje
delo ocenjujejo kot uspešno, ob tem pa izpostavljajo, da za svoja prizadevanja niso ustrezno
nagrajeni. Nadalje ugotavljamo, da na uspeh oziroma neuspeh romskih učencev pomembno
vpliva okolje, iz katerega izhajajo, predvsem odnos njihovih staršev do šole in poučevanja. Če
starši ne vidijo pomena v izobraževanju, potem tudi romski otroci šole ne obiskujejo redno in
ne sodelujejo pri pouku, ne pišejo domačih nalog. Kot rešitev nakazujemo potrebe po
aktivnem vključevanju staršev v proces izobraževanja romskih otrok, vključevanje Romov v
predšolsko vzgojo in potrebo po načrtovanju drugačnih metod izobraževanja. Predvsem pa se
je izkazalo, da brez skupnih prizadevanj ter spoštovanja in razumevanja tako države na eni kot
tudi romske skupnosti na drugi strani boljših rezultatov na področju izobraževanja Romov ne
bo.
Keywords: Romi, romska skupnost, položaj romske skupnosti, izobraževanje, poučevanje romskih učencev, vloga učiteljev, metode poučevanja, učni uspeh romskih učencev
Published in ReVIS: 26.07.2021; Views: 1098; Downloads: 73
Full text (1,68 MB) |
85. Izobraževanje v "senci" na Goriškem : primer inštrukcijEvelina Perozzi, 2018, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi, ki je razdeljena na šest poglavij smo želeli raziskati vzroke za porast
privatnih inštrukcij v zadnjih letih na goriškem. Po teoretičnem delu kjer smo opredelili
izobraževanje, inštrukcije in razlike med generacijami smo opravili tudi kvantitativno in
kvalitativne raziskave in iz rezultatov raziskav je razvidno, da lahko vzroke za porast privatnih
inštrukcij iščemo v družbenih spremembah, ki so vzrok hitrega razvoja individualizma in
vplivajo na spremembe v sistemih formalnega izobraževanja. Želja družbe in gospodarstva je
večje število visoko izobraženega kadra, ki bo učinkovit, tekmovalen a hkrati tudi poslušen. To
spodbuja težnje novejših generacij po izobraževanju, medtem ko njihov individualizem, v
smislu lastne odgovornosti in ambicioznosti, spodbuja tekmovalnost, neučakanost in
materializem. V formalnem izobraževanju se tako razvijata vzporedno individualizem in
konformizem, kot posledici prilagajanja izobraževanja za produktivni kapitalizem.
Največji porast inštrukcij je zaznati, glede na raziskave, v srednjih šolah zaradi velike razlike v
načinu izobraževanja med osnovno in srednjo šolo, kjer je zaznati velika odstopanja glede
individualnega pristopa, priprav na preizkuse znanja in obsega domačih nalog. Preko raziskave
je bilo tudi zaznati, da postajajo otroci v času šolanja, zaradi velike tekmovalnosti, oropani moči
razmišljanja, ustvarjalnosti in spretnosti za reševanje problemov, saj v svoji želji po uspešnosti
v izobraževalnem sistemu, živijo v neprestani tekmi brez časa za samozadovoljstvo.
Inštrukcije tako postajajo večplastne in se koristijo tako za posredovanje znanja kot tudi za
gradnjo samozaupanja in motivacijo, predstavljajo sredstvo za gradnjo temeljev pri krepitvi
samopodobe in jim hkrati omogočajo doseganje lastnih ciljev, želenega nivoja znanja, kot tudi
pričakovanj družbe in njih samih po uspehu v tekmi med vrstniki. V družbi velja neko obče
prepričanje, da znanje in uspešnost odpirata poti za nadaljevanje izobraževanja po srednji šoli,
kar posledično omogoča boljšo zaposlitev, boljšo plačo, ter večjo sprejetost v družbi.
Keywords: konformizem, individualizem, inštrukcije, izobraževanje, motivacija, magistrske naloge
Published in ReVIS: 26.07.2021; Views: 887; Downloads: 68
Full text (4,06 MB) |
86. Identifikacija gradnikov optimalnega organizacijskega modela izobraževanja za turizem v Sloveniji : doktorska disertacijaMarija Ovsenik, 2013, doctoral dissertation Abstract: V delu z naslovom Identifikacija gradnikov optimalnega organizacijskega modela izobraţevanja za Turizem v Sloveniji je končni spoznavni in analitični cilj identifikacija gradnikov razvoja kompetentnega modela za izobraţevanje na področju turizma v Sloveniji. Pri tem je pomemben cilj umeščanje gradnikov kompetentnega modela za izobraţevanje za turizem v mednarodno okolje, ker je turizem po svojem načinu delovanja izrazito m ednarodno in globa lno usmerjen. Uvodni del je namenjen zavestni notranji in zunanji refleksiji področja turizma, ki se nadaljuje v analitično pripravo teoretičnih izhodišč za identifikacijo gradnikov strukturiranega kompetentnega modela za izobraţevanje za turizem. Poglavit na os identifikacije gradnikov celovitega kompetentnega modela izobraţevanja za turizem izhaja iz potrebe po notranje - kroţno - refleksivnem delovanju posameznika v izobraţevalnem modelu za turizem, institucionalnem pojmovanju izobraţevanja, ki se izraţa v zu nanje - refleksivnem modelu delovanja izobraţevalnih inštitucij za turizem in v funkcionalno - praktični interakciji posameznika in inštitucij turističnega gospodarstva pri razvoju inovativnih p otencialov na področju turizma. Prevlado akademsko - funkcionalne re šitve na področju izobraţevanja za turizem, ki zanemarja nivojsko strukturirano izobraţevanje, lahko pojasnimo z dejstvom, da se v njej ujamejo tri racionalnosti: zavestna racionalizacija zunanjega okolja, kjer prevladuje pogled izobraţevalne inštitucije n a ustvarjanje novega znanja, racionalizacija na ravni uporabnega znanja brez sodelovanja drugih deleţnikov v izobraţevalnem procesu in zunanje usmerjanje motivov socialnega akterja za inovacijsko delovanje v zunanjem okolju. V zadnjih dvajsetih letih so se na področju izobraţevanja zgodile spremembe, ki so izpostavile nasprotujoče si interese deleţnikov v procesu izobraţevanja za turizem. Na področju turizma se razvijajo teţnje po razvoju kompleksnih in kakovostnih storitev, ki lahko nastanejo samo ob neneh ni krepitvi inovacijskega potenciala storitev za turizem. Ključna je ugotovitev, da je na področju izobraţevanja za turizem potrebno razviti kompetentni model, ki socialnega akterja aktivno vključuje v izobraţevalni proces in pri tem upošteva njegovo zaves tno - refleksijo, racionalno - refleksijo in ponotranjeno motivacijo za reševanje kompleksnih projektov na razl ičnih ravneh področja turizma. Drugi del je metodološki in je namenjen identifikaciji gradnikov kompetentnega modela za izobraţevanje za turizem, ki je nivojsko strukturiran, ki je dvorazseţnosten, saj vključuje aktivno vlogo socialnega akterja pri racionalizaciji praktičnega znanja in krepitvi inovacijskega potenciala pri razvoju lastnih kompetenc ter vlogo inštitucij za izobraţevanje za turizem v tem procesu. Pojasnujemo učinek, ki ga ima zaznava socialnega akterja na njegov poloţaj v kompetentnem modelu izobraţevanja za turizem. Ta učinek lahko enačimo z motivacijsko osjo in kot učinek pripadnosti nekemu izobraţevalnem u okolju (spominsko - sledna os). Ugotovili smo, da je kompetentnost na področju turizma kompleksna razseţnost, tako z vidika svoje dualne strukture in delovanja in z vidika nivojske strukturiranosti. Bistveno je, da izmed ii sebe sorazmerno nepovezanih virov dejavnosti oblikuje sistem, ki im a natanko opredeljen cilj. (Moţina et al. , 1998, str. 20) Nove teorije, ki temeljijo na teoriji strukturiranosti, odkrivajo nove razseţnosti in nove ravni razslojevanja področja izobraţevanja za turizem. Hkrati pa predvsem v zapletenosti empirične operacio nalizacije teh konceptov, še posebej na visoko specializirani ravni, lahko iščemo razloge za vztrajanje pri klasičnih konceptih izobraţevanja, ki se pogosto izraţajo v izrazito funkcionalnem ali izrazito akademskem pristopu k pridobivanju kompetenc na podr očju turizma. Na področju izobraţevanja imamo tako paradoksalni poloţaj, ko sam predmet analize zahteva konstrukcijo vse bolj kompleksne strukturne spremenljivke, ki upošteva dvojno naravo strukturiranega izobraţevalnega procesa za turizem, trend razvoja t urizma, ki ga opisujeta predvsem uporaba kvantitativnih metod in standardizacija kompetenc, pa zahteva vse manj kompleksno spremenljivko. Učinek umestitve je tako v veliki večini empiričnih analiz izmerjen le s spremenljivko razvitosti kompetenc, ki meri s amo potencialni poloţaj socialnega akterja na trgu dela. Pri tem moramo vzročnost razlik razumeti predvsem kot spominsko - sledno in ne kot motivacijsko, oziroma gledati na socialnega akterja, kot pripadnika različnih nivojev izobraţevanja znotraj nivojske s trukturira nosti izobraţevanja za turizem. Na organizacijsko - kulturni razseţnosti, ki sledi spominskim sledem preteklega delovanja kompetentnega modela za izobraţevanje za turizem, zaznavamo dvojno strukturo delovanja, ki razlikuje med zavestno refleksijo z unanjega okolja na ravni izobraţevalne inštitucije in notranje zavestno refleksijo notranjega okolja na ravni razvitosti kompetenc socialnega akterja. Na osnovi Giddensove teorije strukturiranosti pojasnjujemo dimenzije organizacijsko - kulturne razseţnosti kompetentnega modela izobraţevanja za turizem na podr očju Slovenije. Tretji sklepni del je namenjen empiričnemu opazovanju dvojnega načina delovanja nivojsko strukturiranega nivojskega modela za izobraţevanje na nivoju srednjega, višjega, visokega in magistrskega izobraţevanja. Splošna ugotovitev je, da socialni akter ne zaznava nivojske strukturiranosti študija na visokošolski ravni, za katero je značilna odsotnost zavestne, racionalne in motivacijske refleksije na tem nivoju izobraţevanja. Organizaci jsko - kulturno okolje v Sloveniji na področju izobraţevanja za turizem daje prednost praktičnim, funkcionalnim načinom pridobivanja kompetenc na višji in na magistrski ravni študija. Zaradi nivojskih sprememb, ki jih v študij vnašajo bolonjska načela izobra ţevanja, se kompetence ne realizirajo na visokošolski ravni študija ampak na magistrski ravni. Taka rešitev zahteva sistematičen pregled in spremembo kompetentnosti modela za izobraţevanje, ki po eni strani povečuje kompleksnost kompetentnega sistema za iz obraţevanje, po drugi strani pa zmanjšuje moţnosti racionalizacije kompetenc, ki temeljijo na aktivnem raziskovalnem pristopu k analizi področja izobraţevanja za turizem. Iz tega sledi, da je v slovenskem prostoru močan potencial za podporo razvoju kompete ntnega modela na visokošolski ravni izobraţevanja, ki pa zaradi prevladujočega klasičnega modela izobraţevanja in vzporedno nastajajočega funkcionalnega modela izobraţevanja ne omogoča nivojsko - strukturirane rac ionalizacije znanja za turizem.
Keywords: turistično okolje, izobraževanje, turizem, izobraževalni modeli, Slovenija, disertacije
Published in ReVIS: 23.07.2021; Views: 843; Downloads: 65
Full text (1,76 MB) |
87. Karierni načrt kot gradnik osebne odličnosti : doktorska disertacijaMarija Turnšek Mikačić, 2014, doctoral dissertation Abstract: Raziskovalno vprašanje (RV): V 21. stoletju se je povpraševanje na trgu dela usmerilo od tistih, ki imajo znanje in izkušnje k tistim, ki se nenehno učijo. Varnost delovnega mesta p ostaja vedno manj pomembna in jo nadomešča cilj: zaposljivost . V raziskavi je opisan potencial osebnega kariernega načrta. Za uresničitev potenciala nove kariere posameznik razvija nove pristojnosti za upravljanje sebe in kariere. Namen: Namen raziskave je spoznati učinek izobraževanja o kariernem načrtu, ki bo kvantitativno in kvalitativno empirično preverjen. Izobraževanje o osebnem kariernem načrtu (neodvisna spremenljivka) je osnovano na lastnem modelu, pri katerem smo testirali odnos udeležencev do k ariere, porast njihove samozavesti in zaznavanje osebne odličnosti (odvisne spremenljivke). Z družuje zasnove in uporabo čustvenih, intelektualnih in socialnih virov posameznika. Kot cilj raziskave smo izmerili dejavnike, ki vplivajo na občutek osebne odlič nosti udeležencev izobraževanja in izdelave kariernega načrta v primerjavi s tistimi, ki se niso karierno izobraževali. Metoda: Opravili smo empirično kvantitativno in kvalitativno analizo rezultatov kariernega izobraževanja. Pri kvalitativni analizi je b ilo e mpirično gradivo , zbrano v obliki petih skupin esejev, ki so jih napisali udeleženci izobraževanja . Kvalitativna raziskava je študija analize 20 esejev. Imeli smo 5 fokusnih skupin po štiri osebe. Postavili smo paradigmatski model in oblikovali končno teorijo. Pri kvantitativni analizi smo z vprašalnikom zbrali podatke na vzorcu 272 udeležencev izobraževanja in vzorcu 273 neudeležencev izobraževanja. Testirali smo veljavnost in zanesljivost vprašalnika ter njegovo interno konsistentnost. Za analizo pos ameznih trditev smo uporabili deskriptivno statistično metodo s frekvenčno porazdelitvijo. Z bivariantno analizo smo v korelacijski matriki testirali linearno povezanost posameznih parov spremenljivk. Spearmanov koeficient korelacije % je za vsak par pokaz al, ali med njima obstaja povezanost. Pri preverjanju razlik med obema skupinama smo uporabili t - test za neodvisne vzorce. S faktorsko analizo smo ugotavljali, ali se zveze med opazovanimi spremenljivkami (ali kazalniki) lahko pojasnijo z manjšim številom posredno opazovanih spremenljivk ali kazalnikov. Primernost podatkov za faktorsko analizo smo preverili s Kaiser - Meyer - Olkinovim testom ( KMO ) in Bartlettovim testom . Rezultati: Skupina udeležencev izobraževanja ima višje vrednosti M = od 3, 55 do 4, 53 pri kazalnikih vseh treh odvisnih spremenljivk v primerjavi s skupino neudeležencev izobraževanja M = od 2, 29 do 3,38 . Bivariantna analiza kaže pri udeležencih izobraževanja na sredn je močno pozitivno povezanost med odnosom do kariere in samopodobo (Spe armanov korelacijski koeficient % je 0,465), srednje močno povezanost med odnosom do kariere in zaznavanjem osebne odličnosti (Spearmanov korelacijski koeficient % je 0,340) in zelo moč no pozitivno povezanost med samopodobo in zaznavanjem osebne odličnosti ( Spe armanov korelacijski koeficient % je 0,65) . S t - testom smo preverjali, če se aritmetičn e sredin e M obeh skupin za vse tri spremenljivke med seboj statistično pomembno razlikujeta : Pri udeležencih izobraževanja je pri vseh treh odvisnih spremenljivkah: M > 4,03. Pri neudeležencih izobraževanja je pri vseh treh odvisnih spremenljivkah: M < 2, 8 4 . Na osnovi rezultatov lahko potrdimo vse tri hipoteze, ki smo jih postavili na začetku razi skave. Organizacija: Ugotovitve raziskave bodo uporabne v kariernem menedžmentu kot procesu planiranja in pri oblikovanju napredovanja posameznikov znotraj organizacije v skladu s potrebami organizacije in željami, možnostmi, znanjem, spretnostmi ter spos obnostmi posameznika. Družba: Ljudje, ki bodo izdelali osebni karierni načrt , bodo v večji meri sposobni skrbeti za svojo zaposljivost. Ugotovitve disertacije bodo praktično uporabne tudi za lažje zaposlovanje v primeru brezposelnosti . S kariernim izobra ževanjem ter izdelavo kariernega in poslovnega načrta bodo brezposelni hitreje na šli ustrezno obliko dela s samozaposlitvijo . Na drugi strani pa pomaga zaposlenim, da se izognejo kariernemu prelomu , ki vodi v brezposelnost in ga nadomestijo z načrtovanim k ariernim prehodom , ki ponuja različne vzorce karier. Originalnost: Karierni načrt kot gradnik osebne odličnosti zgrajen na podlagi modela kariernega izobraževanja z vgrajenimi elementi nevrolingvističnega programiranja, potrjenimi v okviru najnovejših raz iskav nevroznanosti, predstavlja novost in še ne dovolj raziskano področje. Raziskava predstavlja izvirni prispevek in daje nova spoznanja, temelječa na rezultatih raziskav, ki opozarjajo na nove paradigme razumevanja kariere in pomena njenega načrtovanja kot motiva odličnosti. Za karierno načrtovanje smo za razvoj in dosego osebne odličnosti uporabili nevrolingvistično programiranje, ki se je izkazalo kot učinkovito orodje. Udeleženci izobraževanja so prevzeli nadzor nad svojim življenjem, pridobili visok o stopnjo samozaupanja in samozavesti ter zaznali svojo osebno odličnost. Omejitve raziskave: V raziskavi smo se omejili na raziskovanje vpliva kariernega izobraževanja na odnos do kariere, porast samozavesti in zaznavanje osebne odličnosti udeležencev in neudeležencev konkretnega izobraževanja. Nismo raziskovali razvoja njihove prihodnje kariere. Prav tako nismo raziskovali poslovne uspešnosti izobraževancev po zaključku izobraževanja. Nadaljnje raziskovanje: Potencialnim raziskovalcem podajamo predlog e nadaljnjega raziskovanja na tem področju: Spremljanje razvoja prihodnje kariere udeležencev kariernega izobraževanja z metodo kvalitativne analize. Modeliranje njihovega ravnanja z orodji nevrolingvističnega programiranja bi pokazalo vrsto veščin, na kat erih je lahko osnovan sistem kariernega izobraževanja zaposlenih na vseh nivojih v podjetjih.
Keywords: izobraževanje, kariera, načrtovanje, odličnost, prelom, zaposljivost, disertacije
Published in ReVIS: 23.07.2021; Views: 1583; Downloads: 103
Full text (3,11 MB) |
88. Uspešnost izvajanja evropske kohezijske politike v Sloveniji s poudarkom na motivaciji zaposlenih : magistrsko deloAndreja Podpeskar, 2020, master's thesis Abstract: Evropska kohezijska politika je trenutno ena glavnih naložbenih politik v Sloveniji. Eden izmed glavnih ciljev Evropske unije je doseči bolj enakomeren in skladen razvoj v vseh delih Evropske unije. Učinkovitejšemu upravljanju evropskih skladov je namenjen ukrep tehnične pomoči. Cilj tehnične pomoči je učinkovito izvajanje Operativnega programa in večja upravna usposobljenost. Namen je doseči višjo usposobljenost, zaposleni bodo svoje delo opravljali boljše, posredno pa se bo povečalo črpanje evropskih kohezijskih sredstev. V magistrski nalogi smo proučili motiviranost za izobraževanje pri zaposlenih v Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. V prvem delu naloge smo s preučevanjem različne literature uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo. Predstavili smo evropsko kohezijsko politiko, SVRK in pa motivacijske dejavnike ter pomen usposabljanja in izobraževanja. V empiričnem delu naloge pa smo s pomočjo kvantitativne metode raziskovanja, spletne ankete, med vsemi zaposlenimi poskušali zbrati podatke o odnosu do izobraževanja in dejavnikov motivacije. Z informacijami bomo lahko sprejemali strateške odločitve, ki bodo vplivale na višjo usposobljenost, boljše delo zaposlenih. Rezultati raziskav so pokazali, da imajo zaposleni visoko stopnjo motivacije za izobraževanje. Najpomembnejši dejavniki, ki spodbujajo zaposlene k izobraževanju, pa so osebni razvoj in želja biti na tekočem. Sledijo mu nove zaposlitvene možnosti in ohranitev zaposlitve. Nasprotno pa k motivaciji za izobraževanje še najmanj vplivajo dejavniki, kot so tekmovanje s sodelavci pa tudi denarne nagrade ter višja plača niso dobri spodbujevalci.
Keywords: Evropska kohezijska politika, Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, motivacija, izobraževanje, usposabljanje
Published in ReVIS: 09.07.2021; Views: 1121; Downloads: 108
Full text (1,29 MB) |
89. |
90. |
