Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Ruptura rotatorne manšete (v nadaljevanju: RM) je najpogostejši vzrok bolečine in omejitve funkcije ramenskega obroča. Pojavlja se tako pri mlajših, večinoma kot travmatska poškodba tetive RM, ali pri starejših, pri katerih prevladuje degenerativna preobremenitev tetive, ki posledično povzroči rupturo RM. Zdravnik se skupaj s pacientom, glede na velikost rupture in pacientove želje, odloči za operativno ali konzervativno zdravljenje. Najpogostejša intervencija po poškodbi RM, predvsem pri mlajših osebah in masivnih rupturah, je artroskopsko operativno zdravljenje. Ne glede na izbiro zdravljenja je pomembna čimprejšnja vključitev pacienta v program rehabilitacije. Glede na zdravniško pooperativno oceno in dejavnike tveganja se pacient vključi v program rehabilitacije, ki mu omogoča najbolj optimalen napredek v procesu okrevanja po operaciji RM. Zaradi pomembnosti rehabilitacije v procesu celjenja tetive po operativnem zdravljenju RM smo v diplomski nalogi predstavili ugotovitve učinkovitosti štirinajstdnevne zdraviliške rehabilitacije po operaciji RM. V raziskavo smo vključili 40 pacientov, ki so bili na rehabilitaciji v Diagnostično rehabilitacijskem centru Terme Zreče. Kot pokazatelj učinkovitosti štirinajstdnevne rehabilitacije smo uporabili Ocenjevalno lestvico za ramo Univerze Kalifornija, Los Angeles (UCLA Shoulder Rating Scale). Ugotovitve naše raziskave kažejo, da se bolečina po štirinajstdnevni zdraviliški rehabilitaciji na lestvici od 1 do 10 izboljša za 2,95 stopnje, kar je statistično značilno (p < 0,05). Prav tako smo ugotovili, da se gibljivost povprečne aktivne elevacije poveča s 103,9 stopinj na 131,3 stopinje, kar pomeni statistično značilno izboljšanje za 27,4 stopinje (p < 0,05). S potrditvijo obeh hipotez smo dokazali, da sta glavna cilja rehabilitacije izboljšanje gibljivosti in zmanjšanje bolečine ramenskega sklepa uspešno dosežena.
Keywords: rotatorna manšeta, rehabilitacija, fizioterapija, ruptura, operacija
Published in ReVIS: 13.09.2022; Views: 820; Downloads: 110
Full text (1,75 MB)

Abstract: Sekundarni limfedem (SLE) je pogost zaplet, ki nastane po zdravljenju raka dojke. Prvi znaki so opaženi v enem ali dveh mesecih po operaciji, lahko tudi nekaj let pozneje, predvsem zaradi poškodb ali vnetij na roki. Je posledica čezmernega zastajanja beljakovinsko bogate tekočine v medceličnem prostoru, zaradi nepravilnega delovanja limfnega sistema, ki je bil poškodovan zaradi mastektomije, obsevanja, odstranjenih pazdušnih bezgavk, povišanja telesne teže, poškodbe ali infekcije. Izraža se kot kronično otekanje zgornjega uda, predela okoli lopatice, podpazdušnega dela in področja dojke. Če SLE ni diagnosticiran in zdravljen v začetni fazi, lahko napreduje v pojav številnih zapletov, ki vodijo v zmanjšanje gibljivosti in sposobnosti za opravljanje vsakodnevnih aktivnosti, posledično pa tudi v poslabšanje psihološkega statusa pacientke. Zdravljenje je multimodalno, tako konzervativno kot kirurško, vendar ima fizioterapevtska obravnava vodilno vlogo pri obravnavi pacientk s SLE. Pomembno je hitro ukrepanje s pravilnim terapevtskim pristopom. Osnovna terapija je kompleksna dekongestivna fizioterapevtska obravnava, ki vključuje manualno limfno drenažo, kompresijsko povijanje, terapevtske vaje v kompresiji ter nego in redno pregledovanje kože. Vloga fizioterapevta je, da s pomočjo fizioterapevtskih metod in tehnik sledi ciljem terapije, kot so zmanjšati obstoječe otekline, fibrozno tkivo, povečati limfno cirkulacijo in vzdrževati primerno stanje kože. Pri obravnavi moramo še posebej upoštevati individualne potrebe pacientke, njene zmogljivosti in sposobnosti glede na klinični status osnovne bolezni, fizikalni in psihološki status. Prizadevati si moramo, da pacientko seznanimo o vzroku, poteku bolezni in jo podučimo o pomembnosti nege ter samopregledovanja kože, naučimo pravilne izvedbe vaj, spodbujamo k rednemu samopovijanju ali nošenju kompresijskih oblačil. Le z medsebojnim aktivnim sodelovanjem bo fizioterapevtska obravnava dolgoročno uspešna in vplivala na boljšo kakovost življenja pacientk s SLE po operaciji raka dojke.
Keywords: Rak na prsih, kompleksna dekongestivna terapija, limfedem, rehabilitacija, fizioterapija.
Published in ReVIS: 06.07.2022; Views: 1221; Downloads: 90
Full text (945,90 KB)

Abstract: Uvod in namen: Amiotrofična lateralna skleroza (ALS) je najpogostejša oblika bolezni motoričnega nevrona, ki prizadene tako spodnji kot zgornji motorični nevron. Obravnava pacientovz ALS je kompleksna, multidisciplinarni tim pa lahko s simptomatskim zdravljenjem pozitivno vpliva na kakovost in podaljšanje življenja pacientov. Namen diplomske naloge je pregled literature o učinkovitosti fizioterapevtske obravnave pacienta z ALS. Poudariti želimo pomembno vlogo fizioterapije za izboljšanje pacientove samostojnosti in izkoriščanje polnega potenciala kljub kronični in hitro napredujoči bolezni. Metode: Sistematični pregled literature o učinkovitosti fizioterapije pri pacientih z ALS je zajemal podatkovne baze Google Scholar, PubMed, ScienceDirect, Cochrane library ter PEDro. Vključena literatura je obsegala obdobje objav med leti 2010 in 2021. Rezultati: Na podlagi 19 vključenih študij smo ugotovili, da nekatere tehnike kinezioterapije, respiratorne fizioterapije in protibolečinske terapije kažejo pozitiven vpliv na izboljšanje funkcije, zmanjšanje respiratorne disfunkcije, povečanje pacientove samostojnosti, izboljšanje kakovosti življenja in podaljšanje življenjske dobe pacientov z ALS. Uporabnost: Predstavitev nabora učinkovitih fizioterapevtskih metod in tehnik, primernih za obravnavo pacientov z ALS. Omejitve: Omejitvene dejavnike pripisujemo nenatančnemu in neenotnemu definiranju uporabljenih protokolov, majhnemu številu preiskovancev v študijah in njihovemu osipu.
Keywords: amiotrofična lateralna skleroza, fizioterapija, vadba, respiratorna terapija, bolečina.
Published in ReVIS: 06.07.2022; Views: 1181; Downloads: 147
Full text (965,64 KB)

Abstract: Zvin gležnja (ZG) je ena pogostejših poškodb lokomotornega sistema, ki lahko prizadene tako splošno kot športno populacijo. Pri ZG obstaja velika stopnja tveganja za ponovitev poškodbe, neustrezna rehabilitacija pa lahko vodi v kronični ZG ali kronično nestabilnost gležnja (KNG). Za postavitev diagnoze sta potrebna anamneza in klinični pregled, potrdimo pa jo s pomočjo slikovne diagnostike. Pri kliničnem pregledu opazujemo posameznikov vzorec hoje, telesne asimetrije, prisotnost otekline in hematoma ter morebitne deformacije. Ocenimo aktivno in pasivno gibljivost sklepa, testiranja mišične moči pa v akutni fazi ne izvajamo. Z namenom izključitve morebitnega zloma v klinični pregled vključimo vprašalnik Ottawa. Pri fizioterapevtski obravnavi ZG se v akutni fazi osredotočimo na zmanjšanje bolečine in otekline, izboljšanje obsega gibljivosti ter ohranjanje mišične moči in funkcije. V kronični fazi pa je glavni cilj rehabilitacije izboljšanje obsega gibljivosti in funkcije sklepa ter zmanjšanje nestabilnosti. V prvi vrsti se odločamo za konzervativno zdravljenje, ki vključuje zgodnjo mobilizacijo, nesteroidna protivnetna zdravila za lajšanje bolečin in izvajanje fizioterapije. Operativno zdravljenje je indicirano ob kontinuiranih simptomih in hudi nestabilnosti gležnja. Zaradi heterogenih smernic za fizioterapevtsko obravnavo ZG smo se odločili raziskati učinkovitost fizioterapevtskih metod in tehnik. Ugotovili smo, da nimamo visokokakovostnih študij, ki bi natančno potrdile učinkovitost fizioterapevtskih metod in tehnik pri obravnavi ZG. V klinični praksi se še vedno uporabljajo metode in tehnike, ki niso znanstveno podprte, med katere spadajo imobilizacija, laserska terapija, ultrazvok in električna stimulacija. Na osnovi predstavljenih rezultatov ugotavljamo, da so učinkovite fizioterapevtske metode in tehnike za zdravljenje ZG kinezioterapija, uporaba zunanje opore, manualna terapija in metoda RICE, kot podporna metoda ostalim. Pri zdravljenju kroničnih ZG pa sta to kinezioterapija in manualna terapija. Glavni namen diplomske naloge je predstavitev kakovostnih smernic za fizioterapevtsko obravnavo pacientov z akutnim in kroničnim ZG.
Keywords: Akutni zvin gležnja, kronični zvin gležnja, anatomija gležnja, biomehanika gležnja, fizioterapija.
Published in ReVIS: 05.07.2022; Views: 1246; Downloads: 162
Full text (894,22 KB)

Abstract: Uvod in namen: Za tendinopatijo patelarnega ligamenta (TPL) je značilna bolečina v sprednjem delu kolenskega sklepa. Najpogostejši vzrok je prekomerno obremenjevanje patelarnega ligamenta v obliki skokov. Prva izbira je konzervativno zdravljenje, pri čemer pa učinkovitost številnih fizioterapevtskih metod in tehnik ni povsem znana. Metode: Diplomska naloga temelji na sistematičnem pregledu literature, pridobljene s pomočjo elektronskih baz podatkov PubMed in PEDro. Rezultati: V analizo smo vključili 22 raziskav. Ugotovili smo zanesljive dokaze o učinkovitosti kinezioterapije pri zdravljenju TPL. Visokokakovostnih študij, ki bi potrdile učinkovitost uporabe ortoz, globinskih udarnih valov, infiltracijo zdravilnih učinkovin (s trombociti bogato plazmo, avtologne krvi in insulinu podobnem rastnem faktorju), dry needlinga, perkutane elektrolize in gliceril trinitrata, ni. Uporabnost: V sklopu fizioterapevtske obravnave pacientov s TPL priporočamo izvajanje kinezioterapije, ki vključuje izometrično, izotonično in pliometrično vadbo ter športno specifično vadbo. Omejitve: Ugotovitve večina raziskav temeljijo na majhnem vzorcu preiskovancev in kratkem trajanju študije, zato zanesljivih smernic ni mogoče oblikovati.
Keywords: patelarna tendinopatija, fizioterapija, učinkovitost
Published in ReVIS: 21.06.2022; Views: 1141; Downloads: 163
Full text (661,49 KB)