Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


71 - 80 / 85
First pagePrevious page123456789Next pageLast page
71.
POVEZANOST ANTROPOMETRIČNIH ZNAČILNOSTI IN FIZIOTERAPEVTSKE OBRAVNAVE
Tadej Rokavec, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Uvod in namen: Antropometrija je metoda preučevanja razsežnosti telesne sestave. Namen je pregledati znanstvene izsledke o povezavi med antropometričnimi značilnostmi in telesno dejavnostjo kot del fizioterapije. Metode: Pregledane so bile podatkovne zbirke PubMed, Pedro in CINAHL za obdobje zadnjih petih let. Rezultati: Izsledki dokazujejo izboljšanje telesne sestave pri vseh pregledanih meta-analizah ne glede na starost, spol, zdravstveno stanje posameznika in telesno dejavnost. Uporabnost: Strukturirana telesna dejavnost je povezana s telesno sestavo in presnovnimi značilnostmi posameznika. Učinek vadbenih programov na antropometrične značilnosti se razlikuje glede na značilnosti telesne dejavnosti ali kinezioterapevtskega programa. Menimo, da je povezanost kinezioterapije kot del fizioterapevtske obravnave z antropometričnimi značilnostmi izrednega pomena za duet fizioterapevta in klienta/bolnika. Omejitve: V prihodnje bi bilo priporočljivo zajeti raziskovalne izsledke, ki podrobneje opredeljujejo povezovalne fiziološke mehanizme, in raziskati širše jezikovno področje.
Keywords: telesna sestava, indeks telesne mase, antropometrija, fizioterapija
Published in ReVIS: 30.09.2020; Views: 2502; Downloads: 204
.pdf Full text (1,44 MB)

72.
POMEN RESPIRATORNE FIZIOTERAPIJE PRI KARDIOKIRURŠKEM PACIENTU PRED IN PO OPERATIVNEM POSEGU
Ina Zupan, 2020, undergraduate thesis

Abstract: ZUPAN, Ina: Pomen respiratorne fizioterapije pri kardiokirurškem pacientu pred in po operativnem posegu. Uvod in namen: Respiratorna fizioterapija je zdravstvena veja fizioterapije, ki se ukvarja s preprečevanjem in zdravljenjem respiratornih zapletov. Namen diplomske naloge je pregled strokovne literature s področja respiratorne fizioterapije kardiokirurškega pacienta pred in po operativnem posegu in pridobiti podatke ali ima respiratorna fizioterapija pred kardiokirurškim operativnim posegom in po njem kakšen vpliv na potek pooperativne rehabilitacije. Rezultati: Štiri raziskave od šestih navajajo pozitiven vpliv izvajanja pred- in pooperativne respiratorne fizioterapije na boljše pooperativne pljučne volumne pri kardiokirurških pacientih, tri raziskave od štirih pa so potrdile izboljšano predihanost pljuč. Preiskovalne skupine, ki so imele pred- ali pooperativno respiratorno obravnavo, so imele manj pooperativnih pljučnih zapletov, manj atelektaz, krajšo pooperativno mehansko ventilacijo ter krajši čas bivanja v enoti intenzivne terapije. Uporabnost: Raziskave potrjujejo, da izvajanje pred- in pooperativne respiratorne fizioterapije pri kardiokirurškem pacientu lahko vpliva na rehabilitacijo z manj pooperativnimi zapleti. Omejitve: Različen obseg trajanja pred- in pooperativnih respiratornih obravnav, uporaba različnih metod pri izvajanju respiratorne fizioterapije ter majhno število preiskovancev. Ključne besede: Respiratorna fizioterapija, kardiokirurški pacient, predoperativna in pooperativna respiratorna fizioterapija. Tip dela: Diplomska naloga 1. stopnje; Leto 2020; Fizioterapevtika, 46 (36) str., 4 pregl., 61 virov. Mentorica (S. Videnšek), Recenzentka (M. Amon).
Keywords: Respiratorna fizioterapija, kardiokirurški pacient, predoperativna in pooperativna respiratorna fizioterapija.
Published in ReVIS: 23.09.2020; Views: 3305; Downloads: 572
.pdf Full text (910,22 KB)

73.
USPEŠNOST ZDRAVLJENJA PETNEGA TRNA S POMOČJO UDARNIH VALOV
Aleš Kolar, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Stopalo spada med mehansko najbolj obremenjene dele telesa. Sestavljeno je iz šestindvajsetih kosti, od tega je sedem tarzalnih. Petnica je od sedmih tarzalnih kosti najmočnejša in največja ter tvori prominenco pete. Petnica sestavlja glavni del skeleta stopala in zagotavlja posteriorni steber za stopalne loke. Stopalni loki omogočajo podporo telesu, nudijo zaščito za žile in živce. Vsako patološko stanje v stopalu je odraz nepravilnosti in neskladnosti telesnih struktur. Zelo pogosti vzrok bolečine v peti je trn v peti, ki predstavlja 15 % vseh težav, povezanih s stopali. Trn v peti je opisan kot koščeni izrastek, ki ga najdemo na calcaneusu anteriorno od medialnega tuberkla calcaneusa. Nekateri avtorji so mnenja, da se lahko trn v peti pojavi iz stopalnih mišic in ne iz plantarne fascije. Bolečina je največkrat prisotna na medialnem tuberklu kalkaneusa in na medialnem vzdolžnem loku. Za paciente je lahko zelo neprijetna in otežuje njihove vsakodnevne dejavnosti, včasih v tolikšni meri, da opustijo poklicno življenje. Obstaja več hipotez nastanka trna v peti. Domneva se tudi, da je povezan s plantarnim fascitisom, saj je prisoten pri 45–85 % pacientov s to diagnozo. Zdravljenje trna v peti naj bo usmerjeno v zdravljenje vnetja in zmanjšanja napetosti na plantarno fascijo. UGV so se izkazali za učinkovite pri zdravljenju težav bolečega trna v peti. V pregledanih raziskavah so bili uporabljeni FUGV in RUGV. RUGV delujejo na večjem območju zdravljenja in so bolj uporabni za površinske lezije, delovanje FUGV pa je bolj globinsko in usmerjeno na žariščno točko. Vseeno obe vrsti valov dajeta podobne klinične rezultate. Rezultati pregledanih raziskav so pokazali, da UGV učinkujejo protibolečinsko in zmanjšujejo znake vnetja. Znaki izboljšanja po uporabi terapije UGV so bili prisotni še štiriindvajset mesecev od zadnje prejete terapije.
Keywords: udarni globinski valovi, trn v peti, bolečina v peti, fizioterapija.
Published in ReVIS: 28.07.2020; Views: 3137; Downloads: 193
.pdf Full text (1,29 MB)

74.
POMEN KOMUNIKACIJSKIH POSTOPKOV ZA USPEŠEN POTEK REHABILITACIJE PACIENTA
Iva Sučević, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Komunikacija postaja vse pomembnejši element za uspešno delo fizioterapevtov. V rehabilitacijskem procesu lahko neuspešna komunikacija vodi do številnih nesporazumov, ki lahko povzročajo neprijetne posledice tako za pacienta kot za fizioterapevta. Da bi pacientu omogočili kakovostno obravnavo in s tem uresničevanje zastavljenih ciljev rehabilitacije, je zelo pomembno zavedanje pomena uspešne komunikacije. Namen diplomske naloge je bil analizirati dejstvo, kako komunikacija vpliva na izid rehabilitacije; ali uspešna komunikacija ustvarja placebo učinek na pacienta, kako fizioterapevti komunicirajo in rešujejo konflikte z njimi, kako motivirajo le-te za sodelovanje v rehabilitacijskem procesu. Pridobljene podatke smo dobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Rezultate smo prikazali z grafi in jih nato interpretirali. 48 ali 63,16 % anketirancev meni, da s pacientom vedno komunicirajo učinkovito oziroma kakovostno, 74 ali 97,37 %, da komunikacija vpliva na potek in izid rehabilitacije pacienta. 65 ali 85,53 % jih z nebesedno komunikacijo pacienta dobi veliko informacij. Podporni način komuniciranja v pogovoru s pacientom vedno uporablja 53 ali 69,74 % anketiranih fizioterapevtov. Komunikacija s svojci pacienta je v procesu rehabilitacije zelo pomembna za 68 ali 89,47% anketirancev, vendar jih večina 32 ali 42,11% le včasih komunicira s svojci pacienta. Da uspešna komunikacija motivira pacienta, spodbuja pacienta k dejavni vključitvi v proces rehabilitacije in pacientu daje občutek nadzora položaja in lastnega stanja, je izbralo 60 ali 78,95 % anketirancev. 100 % anketirancev svojo komunikacijo prilagaja pacientovim potrebam in možnostim. S pozitivno komunikacijo in s prijazno razlago poteka rehabilitacije pacientovo zaupanje pridobi 100 % anketirancev. 73 ali 96,05 % se jih strinja, trije ali 3,95 % se jih s trditvijo, da sta pri motiviranih pacientih potek in izid rehabilitacije uspešnejša, ne strinja. Vsi informacije o zdravstvenem stanju pacienta izmenjujejo v timu. 63 ali 82,89% se v konfliktih situacijah s pacientom znajde redko. Ko pa do takšnih situacij pride, jih večina rešuje s pozitivnim, umirjenim pogovorom. Strokovne izraze v komunikaciji s pacientom včasih uporablja 48 ali 63,16%. 58 ali 76,32 % anketirancev je navedlo, da dodatna izobraževanja o komunikacijskih veščinah niso potrebna, 18 ali 23,68 % jih meni, da bi bila takšna izobraževanja potrebna. Komunikacija med fizioterapevtom in pacientom mora biti usmerjena predvsem v razvoj takšnih medosebnih odnosov, ki bodo motivirali paciente za redno in dejavno vključenost na obravnavah, ter upoštevanje nasvetov in navodil. Pomembno je, da se fizioterapevti zavedajo, kolikšen pomen ima komunikacija v rehabilitacijskem procesu, in da so izobraževanja o komunikacijskih veščinah potrebna, tako med študijem kakor tudi kasneje.
Keywords: komunikacija v zdravstvu, rehabilitacija, fizioterapija, pacient, placebo učinek
Published in ReVIS: 28.07.2020; Views: 2758; Downloads: 303
.pdf Full text (1,25 MB)

75.
Fizioterapevtska obravnava bolnika po možganski kapi
Aleksander Valant, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Možganska kap prizadene 5-9 odstotkov ljudi na 1000 prebivalcev v Sloveniji in predstavlja 10 odstotkov vseh umrlih zaradi možganskožilnih bolezni. Pojavi se zaradi nezadostne oskrbe možganov s krvjo, najpogostejši simptomi pa so motnje vida, ohromelost ali nezmožnost premikanja ene strani telesa, nerazločen govor ali nezmožnost govora in razumevanja, izguba zavesti, vrtoglavica, slabost z bruhanjem in motnje ravnotežja. Po končani stabilizaciji in zdravniški oskrbi bolnika z možgansko kapjo se prične njegova fizioterapevtska obravnava, ki je odvisna od področja in obsežnosti možganske kapi. Fizioterapevtska obravnava je usmerjena v ohranjanje in obnavljanje obsega gibanja sklepov, obnavljanje mišične moči in vračanje bolnika v njegove dnevne aktivnosti. Pri fizioterapevtski obravnavi bolnika po možganski kapi je, kot na vseh ostalih področjih fizioterapije, možno zaznati veliko metod in tehnik, ki pa niso nujno znanstveno potrjene in preverjene, prav tako pa je pod vprašajem njihova učinkovitost. Na podlagi vključenih raziskav ugotavljamo, da je pri fizioterapevtski rehabilitaciji bolnika po možganski kapi učinkovita kombinacija naslednjih tehnik in metod: z omejevanjem spodbujajoča terapija, fizioterapija z ogledali, intervencije za izboljšanje senzorike, navidezna resničnost, vaje ponavljajočih se gibov in vaje mentalne aktivnosti. Uporaba omenjenih metod in tehnik je učinkovita pri izvajanju 30-60 minut dnevno, 5-7 dni tedensko. V prihodnosti bo verjetno ustvarjen jasen in učinkovit protokol fizioterapevtske obravnave bolnika po možganski kapi, trenutno pa na podlagi zbrane literature ni možno podati drugega kot priporočila glede učinkovitosti metod in tehnik.
Keywords: možganska kap, rehabilitacija, možganska, fizioterapija
Published in ReVIS: 07.07.2020; Views: 4728; Downloads: 572
.pdf Full text (919,14 KB)

76.
Problematika staranja prebivalstva Slovenije z vidika fizioterapije
Sara Sirše, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Staranje je biološki proces v človeškem telesu, ki se kaže skozi faze poslabšanja funkcionalnosti človeškega telesa in paralelno tako zmanjša njegovo sposobnost vzdrževanja osnovnega ravnovesja. V starosti je potrebno obravnavati človeka iz več zornih kotov, saj je namreč starejši človek veliko bolj občutljiv ter dovzeten za določene dražljaje. Tako se geriatrija, ki je smer interne medicine, ukvarja z analizo in zdravljenjem starostnikov ter preprečevanjem poslabšanja njihovih zdravstvenih stanj, na drugi strani pa gerontologija raziskovalno spremlja staranje skozi biološki ter sociološki vidik in poizkuša izsledke aplicirati na družbo, politiko ter ostale sfere vsakdanjega življenja. V nalogi smo predstavili pomembnost specializirane obravnave starejše starostne skupine ter vrzel, praznino, ki na našem območju vlada na področju klinične in rehabilitacijske obravnave starejših v smislu zmanjšane kakovosti obravnave (pomanjkanje kadra in ustanov, ki bi nudile ustrezno izobrazbo in znanje). V diplomski nalogi smo predstavili tudi, kako zelo je dojemanje starostnika in procesa staranja površno (in pogosto negativno) ter kako zaradi upada gerontološkega in geriatričnega raziskovanja v Sloveniji starostnik ni enakovredno obravnavan pacient. Prav tako je predstavljena vrzel, ki je nastala v pomanjkanju kadra glede na število pacientov, ki izražajo potrebo po specifični (geriatrični) obravnavi.
Keywords: staranje, fizioterapija, geriatrija, gerontologija
Published in ReVIS: 03.07.2020; Views: 2398; Downloads: 311
.pdf Full text (982,65 KB)

77.
VLOGA FIZIOTERAPEVTA PRI PREPREČEVANJU OSTEOPOROZE
Anže Završnik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Osteoporoza je velik problem starejše populacije in predstavlja precejšnje breme družbe in zdravstvene blagajne. Bolezen lahko vodi v slabšo kakovost življenja, v nezmožnost samooskrbe ali v skrajnem primeru celo v smrt. Vplivamo lahko na dejavnike tveganja, ki so v današnji družbi zelo pogosti. Pri samem diagnosticiranju bolezni obstajajo smernice, ki so enotne za ves svet. Obstajajo protokoli in računalniški algoritem, ki so dostopni vsem zdravstvenim delavcem, ki želijo prispevati k boju proti osteoporozi. Največ lahko naredimo v preventivi, in sicer že v obdobju otrok. Obstajajo športne dejavnosti in športi, ki bodo otroku prinesli zadovoljstvo, krepitev mišičnega sistema, izboljšanje propriocepcije in večanje mineralne kostne gostote. Za starejšo populacijo premoremo programe pri različnih inštitucijah, ki so namenjeni preventivi osteoporoze. Ti programi vsebujejo edukacijo o zdravi prehrani, pravilnem gibanju in aktivnem življenjskem stilu. Osteoporoza bo vedno pogostejša in lahko kroji kakovost posameznikovega življenja. O bolezni je veliko znanega, zelo pomembno pa je, da poznamo tudi preventivne ukrepe in imamo ustrezne mehanizme, da jo preprečimo, zdravimo ali vsaj omejimo. Ob dobrem sodelovanju, posluhu in spoštovanju različnih vej primarnega zdravstva, smo v tem boju lahko zelo uspešni in zmoremo ključno vplivati na kakovost življenja vsakega posameznika.
Keywords: Dejavniki tveganja, telesna vadba, mineralna kostna gostota, fizioterapija.
Published in ReVIS: 28.05.2020; Views: 3226; Downloads: 275
.pdf Full text (1,02 MB)

78.
FIZIOTERAPEVTSKA REHABILITACIJA BOLNIKA PO OPERACIJI HERNIE DISCI LEDVENE HRBTENICE
Tereza Remih, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Uvod in namen: Hernia disci je lahko eden od vzrokov za bolečino v križu. Kaže se z znaki in simptomi ledvenega radikularnega sindroma. Najpogosteje se pojavlja pri mlajši in srednji populaciji. Zdravljenje lahko poteka konservativno ali operativno. Namen diplomske naloge je pregledati znanstveno in strokovno literaturo ter primerjati učinke različnih fizioterapevtskih terapij po operaciji hernie disci v ledvenem delu hrbtenice in njihov vpliv na bolečino in funkcijo ledvenega predela. Metode: Iskanje literature smo izvedli v splošnih podatkovnih zdravstvenih in medicinskih zbirkah: Cochrane Library, PEDro in PubMED. Vključitvena merila so bila: randomizirane kontrolirane študije objavljene po letu 2008, rehabilitacija po operaciji hernie disci v ledvenem predelu, laminektomija, discektomija, mikrodiscektomija, študije v angleškem jeziku, ocena po lestvici PEDro višja ali enaka 4. Rezultati: V pregled literature je bilo vključenih 10 raziskav, ki so proučevale učinke fizioterapevtskih postopkov po operaciji hernie disci. Rezultati so pokazali učinkovitost fizioterapije glede izboljšanja funkcionalnega statusa in zmanjšanje bolečine. Uporabnost: Primerjava učinkov različnih intervencij na bolečino in funkcionalni status. Omejitve: Raziskave, pri katerih nismo dostopali do celotnega besedila, poškodovanci z diagnozo hernie disci v ledveni hrbtenici, ki niso bili zdravljeni operativno, poškodovanci z diagnozo hernie disci, ki ni prisotna v ledveni hrbtenici, študije s pregledom literature, raziskave, ki še niso končane in raziskave, starejše od 10 let.
Keywords: Fizioterapija, rehabilitacija, operacija hernie disci
Published in ReVIS: 21.01.2020; Views: 3829; Downloads: 505
.pdf Full text (1,20 MB)

79.
UČINKOVITOST RAZLIČNIH FIZIOTERAPEVTSKIH TEHNIK ZA ODPRAVLJANJE CERVIKOGENEGA GLAVOBOLA
Sara Blaznik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Glavobol velja za enega najpogostejših dejavnikov onesposobljenosti svetovnega prebivalstva. CG predstavlja enega najpogostejših vrst glavobola. Že od nekdaj so se pojavljala vprašanja o najučinkovitejših terapevtskih pristopih in za eno najpogosteje uporabljenih učinkovitih metod je veljala fizioterapija. Za postavljanje diagnoze moramo poleg diagnostičnih kriterijev imeti zadostno količino znanja o cervikalni hrbtenici. Zaradi kompleksnosti cervikalnega dela je diagnosticiranje CG ortopedom in fizioterapevtom dolgo predstavljalo velik problem, zato so CG velikokrat zamenjali za druge tipe glavobola. Danes so znanje in sposobnosti fizioterapevtov dovolj široki in podprti s strokovno literaturo, da lahko za zdravljenje CG z dobrimi manualnimi tehnikami uspešno postavimo diagnozo in izvajamo terapevtske postopke. Znanstveno podprta praksa je najučinkovitejši način za izbiro terapevtskih pristopov. Za najučinkovitejši način zdravljenja CG (ne glede na tip) so se izkazale mobilizacija cervikalne hrbtenice ter terapevtske vaje za vzdržljivost in raztezanje globokih cervikalnkih fleksorjev, še največji učinek pa imajo v obliki kombinirane terapije.
Keywords: Cervikogeni glavobol fizioterapija, manualne tehnike, vaje, elektroterapija, transkutana električna nevrostimulacija
Published in ReVIS: 21.01.2020; Views: 3533; Downloads: 584
.pdf Full text (1,44 MB)

80.
Biopsihosocialni pristop obravnave bolečine v križu
Tjaša Romih, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Uvod in namen: Bolečina v križu (BvK) je eden najbolj razširjenih sindromov. Večina terapevtskih obravnav izhaja iz medicinskega vidika. Dokazi kažejo, da je BvK telesni in psihosocialni problem. Namen dela je ugotoviti psihosocialne dejavnike tveganja za razvoj nespecifične BvK ter analizirati postopke odprave bolečine z vidika biopsihosocialnih pristopov. Metode: Literaturo smo zbrali s pomočjo elektronskih baz podatkov PubMED, MEDLINE, GOOGLE SCHOLAR, COBISS in Cochrane Library. Rezultati: Bolečina in bolečinske poti so povezane s psihosocialnimi dejavniki, prav tako razvoj kroničnosti. Postopki, usmerjeni v obravnavo najpomembnejših psihosocialnih dejavnikov tveganja so učinkoviti pri zdravljenju nespecifične BvK in preprečitvi razvoja kroničnosti. Pregled učinkovitosti multidisciplinarnega biopsihosocialnega (BPS) pristopa pa kaže le majhne razlike v bolečini in invalidnosti pri pacientih z nespecifično BvK. Uporabnost: Diplomsko delo je namenjeno vsem, ki se želijo seznaniti z uspešnostjo biopsihosocialnega modela (BPSM). Omejitve: Iskanje literature je bilo omejeno na angleški in slovenski jezik ter na članke, ki niso starejši od deset let, z izjemo literature, ki vsebuje definicije in podobna dejstva ali ugotovitve, za katere novejša različica ne obstaja.
Keywords: Nespecifična bolečina v križu, biopsihosocialni model, psihosocialni dejavniki, fizioterapija.
Published in ReVIS: 05.09.2019; Views: 4216; Downloads: 409
.pdf Full text (770,72 KB)

Search done in 0.23 sec.
Back to top