Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

There are two search modes available: simple and advanced. Simple search searches in titles, abstract, key words and full text, but doesn't enable search operators. Advanced search offers several attributes and search operators to search with. Search results display some data as links. Link on the document title shows more data about that document, while other links perform new searches.

Help
Search in:
Options:
 


1291 - 1300 / 2000
First pagePrevious page126127128129130131132133134135Next pageLast page
1291.
1292.
1293.
Scena v Bauhausu : diplomsko delo
Maja Mihevc, 2024, undergraduate thesis

Keywords: diplomske naloge, scenografija, Baihaus, opera
Published in ReVIS: 07.07.2024; Views: 1025; Downloads: 37
.pdf Full text (6,22 MB)

1294.
IZPOSTAVLJENOST ZAPOSLENIH V ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI ŠKODLJIVIM SNOVEM V ZDRAVSTVU
Marina Šercer, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Tako kot v vsaki dejavnosti, so tudi v zdravstvu delavci izpostavljeni različnim zdravju škodljivim snovem. Največkrat se tega zdravstveno osebje sploh ne zaveda ali pa ne pozna vseh nevarnih snovi, s katerimi prihaja v stik; izpostavljeni so kemičnim snovem, biološkim snovem in fizikalnim dejavnikom ter nevarnim odpadkom. Varno uporabo in skladiščenje zdravju škodljivih snovi v zdravstveni dejavnosti ureja več predpisov. Za varno rabo in zaščito pred škodljivimi učinki so bistveni dejavniki ustrezna usposobljenost, poznavanje snovi in njihovih nevarnosti, uporaba osebnih zaščitnih sredstev ter delo po sprejetih postopkih. Namen naloge je bil raziskati izpostavljenost zdravstvenih delavcev škodljivim snovem v zdravstvu. V sklopu raziskave smo med zdravstvenim osebjem ugotavljali zavedanje navzočnosti nevarnih snovi pri njihovem delu, poznavanje predpisov, poznavanje ukrepov za varno delo in poznavanje snovi, ki lahko povzročijo poklicne bolezni. Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Vzorec je vključeval šest zdravstvenih delavcev različne starosti in posledično z različnim obsegom delovnih izkušenj. V intervju smo vključili 3 medicinske sestre oziroma srednje zdravstvenike, diplomirano medicinsko sestro, diplomirano inženirko radiološke tehnologije in doktorico medicine. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se zdravstveno osebje zaveda škodljivih snovi pri svojem delu, a ne pozna vseh nevarnih snovi in njihovih lastnosti. Ključna za zavedanje nevarnosti sta poznavanje lastnosti snovi in ustrezna usposobljenost zdravstvenega osebja. Tega se zavedajo tudi vsi intervjuvanci, saj so poudarili obvezno uporabo osebnih zaščitnih sredstev. Zdravju škodljive snovi v zdravstvu se tako kot sicer pojavljajo v različnih predmetih in okoljih. Zdravstveni delavci se zavedajo, da lahko izpostavljenost tem snovem povzroči kronične ali akutne posledice oziroma obolenja, odvisno od časa izpostavljenosti in intenzivnosti izpostavljenosti (koncentracije oz. količine). Nekatere snovi lahko ob dolgotrajni izpostavljenosti povzročijo tudi poklicne bolezni, vendar intervjuvanci snovi, s katerimi delajo, niso prepoznali kot nevarne za take vrste obolenj. Iz intervjujev in zbranih rezultatov je bilo ugotovljeno, da poznavanje zakonodaje ter opredelitev zdravju škodljivih snovi in posledic, ki jih te povzročajo v zdravstveni dejavnosti, predstavljata za večino zdravstvenega osebja pretežko nalogo. Razprava: Glede na ugotovitve iz raziskave bi bilo treba zdravstveno osebje pogosteje in podrobneje poučiti o nevarnih snoveh, s katerimi prihajajo v stik, poleg tega pa bi bilo treba nove snovi pred pričetkom uporabe ustrezno predstaviti zaposlenim. Ključno je poznati nevarne značilnosti snovi, jih ustrezno shranjevati oziroma označevati ter poznati način zaščite pred njimi. Poleg tega je pomembna tudi seznanjenost z nevarnimi snovmi, ki povzročajo poklicne bolezni, saj se je v raziskavi izkazalo, da je to področje kljub navzočnosti takšnih snovi v zdravstvu slabo poznano.
Keywords: škodljive snovi, zdravstveni delavci, bolezni, vpliv na zdravje, izpostavljenost zdravju škodljivim snovem.
Published in ReVIS: 05.07.2024; Views: 900; Downloads: 41
.pdf Full text (1,41 MB)

1295.
STARŠEVSKA IZGORELOST IN PERFEKCIONIZEM
Mihela Plevnik, 2024, not set

Abstract: Diplomska naloga raziskuje starševsko izgorelost in njeno povezanost s perfekcionizmom. S kvantitativno metodo raziskovanja smo podrobno preverili povezanosti perfekcionizma na splošno in starševskega perfekcionizma s starševsko izgorelostjo. Analizo smo izvedli po posameznih dimenzijah perfekcionizma na splošno in starševskega perfekcionizma ter po kategorijah ali oblikah, v katerih se obe vrsti perfekcionizma izrazita. Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike v stopnji perfekcionizma na splošno in starševske izgorelosti pri materah in očetih. Dodatno smo raziskali, če obstajajo razlike v stopnji starševskega perfekcionizma in starševske izgorelosti pri starših, ki skrbijo za otroke s posebnimi potrebami in ostalimi starši. Rezultati analize so pokazali, da je perfekcionizem na splošno v vseh dimenzijah pozitivno povezan s starševsko izgorelostjo. Zaskrbljenost zaradi napak in dvom v dejanja sta s starševsko izgorelostjo močno pozitivno povezana, osebni standardi, starševska kritika in starševska pričakovanja zmerno pozitivno, organiziranost pa šibko, vendar pozitivno povezana.Tudi obe dimenziji starševskega perfekcionizma sta s starševsko izgorelostjo pozitivno povezani. Starševske skrbi močno, starševska prizadevanja zmerno. Tako perfekcionizem na splošno kot tudi starševski perfekcionizem se v vseh treh kategorijah različno pozitivno povezujeta s starševsko izgorelostjo. Zelo močna povezanost se kaže tako pri družbeno predpisanem splošnem perfekcionizmu kot tudi družbeno predpisanem starševskem perfekcionizmu. Perfekcionizem je osebnostna lastnost, zaradi katere si posameznik postavlja izredno visoka merila in razvije prepričanje, da je njegova vrednost pogojena z doseganjem teh meril. Ta notranji glas in ostri kritik vplivata na delovanje posameznika v različnih sferah, tudi starševstvu. Perfekcionizem je eden glavnih dejavnikov tveganja za starševsko izgorelost. Sodobno starševstvo je pogosto zelo stresno in polno različnih izzivov. Dolgotrajna izpostavljenost stresu lahko starša pripelje do hude izčrpanosti, celo izgorelosti. O starševski izgorelosti se premalo govori. Zato jo je potrebno raziskati iz različnih vidikov in staršem ponuditi čim več informacij, podpore ter strategij, s katerimi lahko preprečimo starševsko izgorelost in njene posledice.
Keywords: Starševstvo, izzivi starševstva, izgorelost, perfekcionizem, starševska izgorelost.
Published in ReVIS: 05.07.2024; Views: 877; Downloads: 48
.pdf Full text (1,38 MB)

1296.
Vpliv rusko-ukrajinske krize na neto izvoz Slovenije
Simona Perše, 2024, not set

Abstract: Mednarodna trgovina je danes ključen del svetovnega gospodarstva in ustvarja medsebojno odvisnost med gospodarstvi. To pomeni, da makroekonomska dogajanja v eni državi vplivajo tudi na druge države. Pomembnejši dogodek, ki je v zadnjem času vplival na svetovno gospodarstvo in mednarodno trgovino, je ruska invazija na Ukrajino, ki se je začela februarja 2022. V magistrskem delu smo preučili vpliv ruske invazije na neto izvoz Slovenije v obdobju od novembra 2020 do vključno junija 2023. Pri tem smo analizirali vpliv na neto izvoz Slovenije kot celoto, neto izvoz v Rusijo in Ukrajino, neto izvoz mineralnih goriv in maziv ter živil in živih živali, hkrati pa smo preučili uvoz ruskih mineralnih goriv in maziv v Slovenijo. Podatke za analizo smo pridobili iz podatkovne baze Banke Slovenije in podatkovne baze SiStat. Ugotovili smo, da je bil vpliv invazije na neto izvoz Slovenije omejen na leto 2022 in da je zaradi invazije neto izvoz upadel. Izjema je le neto izvoz v Ukrajino, saj vojna nanj ni imela bistvenega vpliva. Razlog za upad neto izvoza je v hitrejši rasti uvoza nad izvozom. Tudi uvedene sankcije so imele velik vpliv na neto izvoz Slovenije v Rusijo. Zaradi navzkrižij med rezultati statističnih analiz in rezultati na podlagi grafičnega prikaza podatkov bi bilo morda smiselno skrajšati opazovano časovno obdobje in ponovno izvesti statistične analize.
Keywords: mednarodna trgovina, neto izvoz, rusko-ukrajinska kriza, ruska invazija, Slovenija
Published in ReVIS: 04.07.2024; Views: 803; Downloads: 9
.pdf Full text (1,54 MB)

1297.
Incidenca najpogostejših poškodb pri tenisačih mladostnikih
Pia Pavlič, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Uvod in namen: Popularnost tenisa v modernem svetu narašča. Redna športna aktivnost pri mladostnikih izboljša mišično moč, kordinacijo in vzdržljivost, vendar ima prezgodnja športna specializacija veliko negativnih posledic. Ena izmed teh so športu specifične poškodbe. Namen diplomske naloge je bil, pregledati literaturo in ugotoviti, s katerimi poškodbami se tenisači mladostniki najpogosteje srečajo in kako do njih pride. Metode: S pregledom obstoječe literature, ki smo jo iskali v podatkovnih bazah PubMed, Google Scholar, Web of Science in PEDro, smo odgovarjali na zastavljeno raziskovalno vprašanje in preverjali postavljeno hipotezo. Raziskave smo izbrali glede na vključitvene in izključitvene dejavnike. Rezultati: Za končni pregled literature smo izbrali devet raziskav in eno meta analizo. Raziskave navajajo, da je pri mladostnikih tenisačih več preobremenitvenih poškodb kot akutnih, najpogostejše so poškodbe kolen, gležnjev in ramen. Najpogostejši razlog za nastanek poškodb je preobremenitev. Uporabnost: Ozaveščenost o resnosti poškodb in njihovi incidenci lahko zmanjša število poškodb. Omejitve: Raziskave z vsebinsko neustreznostjo raziskovancev, starejših od 20 let.
Keywords: tenis, mladostniki, teniške poškodbe, dejavniki tveganja, preobremenitev
Published in ReVIS: 02.07.2024; Views: 838; Downloads: 21
.pdf Full text (1,51 MB)

1298.
Učinkovitost fizioterapevtske obravnave pri poškodbi rotatorne manšete športnikov
Marija Vičič, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Poškodbe rotatorne manšete (RM) pri športnikih nastanejo zaradi velikih obremenitev ramenskega sklepa pri kontaktnih športih in športnikih z značilnimi gibi rok nad višino glave, kjer abdukcija skupaj z zunanjo rotacijo negativno vpliva predvsem na mišico supraspinatusa. Pojavijo se kot posledica akutnih poškodb, kot so neposredni udarci, padci na iztegnjeno roko ali kronična prekomerna uporaba in ponavljajoče se mikrotravme. Za postavitev diagnoze ima ključno vlogo klinični pregled z anamnezo, inspekcijo, palpacijo, oceno aktivnega in pasivnega obsega gibanja, oceno mišične moči, diagnostičnim slikanjem ter kliničnimi provokacijskimi testi. Slikanje z magnetno resonanco (MRI) in ultrazvok (UZ) imata podobno občutljivost in specifičnost za oceno nativne RM. S fizioterapevtsko obravnavo želimo zmanjšati bolečino in vnetje, izboljšati gibljivosti glenohumeralnega (GH) sklepa ter izboljšati stabilnost, moč in živčno-mišični nadzor. Zdravljenje poteka konzervativno in vključuje celovit rehabilitacijski program, protivnetna zdravila in injiciranje kortikosteroidov. Fizioterapevtske metode in tehnike za zdravljenje poškodb RM pri športnikih so kinezioterapija, mobilizacija sklepa, terapija s kineziološkimi trakovi, termoterapija, terapija s suhim iglanjem, terapija z uporabo laserja in ultrazvoka. Pri športnikih s tendinopatijo s sočasno delno raztrganino ali brez nje, ki se na ostale metode konzervativnega zdravljenja ne odzivajo, priporočamo tudi terapijo z globinskimi udarnimi valovi. Operativno zdravljenje je rezervirano le za športnike, pri katerih konzervativno zdravljenje ni bilo uspešno. V diplomskem delu smo s pregledom strokovne literature predstavili učinkovitost fizioterapevtske obravnave pri zdravljenju poškodb RM športnikov in s pomočjo raziskav, ki navajajo dobre rezultate, potrdili, da so predstavljene fizioterapevtske metode in tehnike učinkovite pri zdravljenju poškodb RM športnikov.
Keywords: Rotatorna manšeta, športniki, konzervativno zdravljenje, poškodbe, rehabilitacija, fizioterapevtska obravnava.
Published in ReVIS: 02.07.2024; Views: 1026; Downloads: 129
.pdf Full text (1,06 MB)

1299.
Pomen vaj za propriocepcijo po operaciji sprednje križne vezi
Eva Dukarić, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Poškodba sprednje križne vezi (v nadaljevanju: ACL) spada med najpogostejše športne poškodbe. Najpogosteje se pojavi pri športih, ki vključujejo hitre spremembe smeri gibanja, skoke in doskoke. Povzroči lahko bolečino, oteklino, mišično oslabelost, nestabilnost v kolenu, spremenjen obseg gibanja ter spremenjeno mehaniko gibanja. Za diagnosticiranje poškodbe se uporabljajo testi kot so Lachmanov, Pivot – shift in sprednji predalčni test, za potrditev diagnoze pa se opravi magnetna resonanca. Zdravljenje poteka konzervativno ali operativno. Športniki se pogosto odločijo za operativno zdravljenje, ki vključuje odstranitev pretrganega ligamenta ter zamenjavo s kitnim presadkom. Po operaciji bolnik potrebuje rehabilitacijo, ki traja od 6 do 9 mesecv. Ta vključuje zmanjšanje otekline, bolečine, čimprejšno popolno ekstenzijo kolena, krepitev mišic ter izboljšanje mehanike gibanja in živčno – mišičnega nadzora. Izguba propriocepcije je ena izmed glavnih težav po rekonstrukciji ACL, zato je proprioceptivna vadba ključnega pomena, saj omogoča boljše rezultate ter zmanjša tveganje za ponovne poškodbe. Pomembna je za nadzor mišic, ohranjanje dinamične stabilnosti kolena ter za izboljšanje živčno – mišičnega nadzora. Z analizo člankov smo ugotovili, da je proprioceptivna vadba pomembna ne le za izboljšanje ravnotežja, ampak tudi za izboljšanje mišične moči, kinematike gibanja, funkcije kolena, zaznavanja položaja sklepov in gibanja ter sklepnih kotov. Za uspešno zdravljenje je potrebna individualna in celostna obravnava pacienta, saj omogoča izboljšanje bolnikovega stanja ter čimprejšno vrnitev na stopnjo aktivnosti kot je bila pred poškodbo.
Keywords: Sprednja križna vez, rehabilitacija, propriocepcija, fizioterapija
Published in ReVIS: 02.07.2024; Views: 857; Downloads: 34
.pdf Full text (2,47 MB)

1300.
Mobing v luči generacije Z : magistrska naloga
Alenka Koprivc, 2024, master's thesis

Keywords: nasilje, nasilje na delovnem mestu, mobing, generacija Z, medosebni odnosi, delovna okolja
Published in ReVIS: 02.07.2024; Views: 796; Downloads: 11

Search done in 0.58 sec.
Back to top