11. Pomen sodobnih znanj za vodenje v oboroženih silah : magistrsko deloJana Bardutzky Žerdoner, 2022, master's thesis Abstract: V magistrskem delu so predstavljene aktualne varnostne grožnje s poudarkom na ilegalnih migracijah ter COVID-u v povezavi z vlogo oboroženih sil Republike Slovenije,
Avstrije ter Hrvaške pri zagotovitvi in ohranjanju varnostne stabilnosti. V teoretičnem delu smo opisali vodenje na splošno ter vodenje in poveljevanje vojaški enoti, pri čemer
smo opozorili na specifike vodenja in poveljevanja, ki so značilne le za vojaško vodenje. Izpostavili smo nekaj kazalnikov, ki opredeljujejo, kako kakovostno je vodenje in poveljevanje. Osrednja tema magistrskega dela je pomen sodobnih znanj za vodenje v oboroženih silah, zaradi česar smo se v raziskovalnem delu osredotočili na osnovno izobraževanje in usposabljanje bodočih vojaških voditeljev v obravnavanih državah. Z uporabljeno raziskovalno metodo razgovora smo zbirali podatke o vlogi poveljnika v krizni situaciji. Predstavili smo ocene lastne pripravljenosti poveljnikov za prevzem prvih dolžnosti neposredno po zaključenem osnovnem izobraževanju/študiju ter oceno kompetentnosti za izvedbo lastne priprave in priprave podrejenih za vojaški enoti dodeljene naloge, izhajajoče iz obvladovanja ilegalnih migracij ter preprečevanja širjenja COVID-a. V raziskavi smo ugotovili, da poveljnik vojaške enote tudi pri netipičnih vojaških nalogah potrebuje osnovna vojaška znanja in veščine, s katerimi izgradi disciplinirano enoto, kjer vladata visoka bojna morala in motiviranost. To znanje mora za kompetenten in hiter odziv nadgraditi še z informacijami ter specifičnim
strokovnim znanjem, njegov pristop do podrejenih pa mora biti ponavadi »mehkejši« in situaciji primeren. Za uspešno pripravo bodočih vojaških voditeljev ob spremembi varnostnega okolja je zato v bodoče potreben razmislek o spremembi ali nadgradnji
vojaškega izobraževalnega sistema in celovitejši pristop.
Keywords: varnostne grožnje, oborožene sile, vodenje in poveljevanje vojaški enoti, poveljnik, Slovenska vojska
Published in ReVIS: 27.01.2023; Views: 627; Downloads: 67
 Full text (2,24 MB) |
12. Učinek psihoterapevtskega dela s konji na otroke in mladostnike s psihosomatskimi težavami : magistrska nalogaAjda Čampa, 2022, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo se osredotočili na proučevanje učinkov psihoterapevtskega dela s konji na otroke in mladostnike z izraženimi psihosomatskimi težavami.
V teoretičnem delu smo predstavili področje psihosomatike in psihoterapije s konji. V prvem poglavju o psihosomatiki smo proučevali psihosomatske simptome pri otrocih in mladostnikih, dejavnike tveganja in poznane oblike pomoči. V drugem poglavju teoretičnega dela so podrobneje predstavljene psihoterapija s konji, njen razvoj, terminologija, namembnost in odnosne ravni, ki se zaradi prisotnosti konja razlikujejo od klasičen psihoterapevtske oblike. Osvetlili smo pregled obstoječih raziskav, pozitivnih učinkov psihoterapevtskega dela s konji in njihove omejitve.
V empiričnem delu je predstavljena kvalitativna raziskava, s katero smo preveriti učinke psihoterapevtskega dela s konji na otroke s psihosomatskimi težavami. V raziskavo smo vključili tri mladoletne kliente, ki se soočajo z različnimi psihosomatskimi težavami, in njihove starše, s katerimi smo izvedli pol strukturirane intervjuje. Po pettedenski obravnavi so rezultati pokazali izboljšanje otrokovih zdravstvenih simptomov, učinki pa so se kazali tudi na dvigu samopodobe in socialne vključenosti. Ob tem je bila opazna tudi pozitivna sprememba njihovega splošnega počutja in kakovosti življenja. Na osnovi pridobljenih podatkov lahko sklepamo, da ima psihoterapija s konji pozitivne učinke na doživljanje in počutje otrok in mladostnikov s psihosomatskimi in drugimi težavami psihičnega izvora.
Keywords: psihosomatika, psihoterapija, otroci, mladostniki, psihoterapija s konji, pozitivni učinki, magistrske naloge
Published in ReVIS: 20.01.2023; Views: 596; Downloads: 41
Full text (938,32 KB) |
13. Analiza občutka varnosti v času pandemije COVID-19 in iz nje izhajajočih ukrepov : diplomska nalogaKatja Krivograd, 2022, undergraduate thesis Abstract: Novi koronavirus, ki se je pojavil decembra 2019 na Kitajskem, se je hitro razširil po vsem svetu in se nekontrolirano prenašal med ljudmi. Njegovo širjenje se je na ravni države obvladovalo z različnimi ukrepi, med katerimi so bili nošenje maske in razkuževanje rok, napotitev v karanteno in odredba samoizolacije pri okuženih s SARS-CoV-2. Vlada Republike Slovenije je uvedla tudi ukrep ohranjanja razdalje vsaj 1,5 metra med posamezniki in razglasila epidemijo, ko je število okuženih sunkovito naraslo. Omejitev druženja in prepoved gibanja sta preprečevala neposredne fizične stike, kar je vplivalo na občutenje osamljenosti in socialne izoliranosti. Ljudje smo socialna bitja in potrebujemo stik z drugimi.
Proces nevrocepcije nam omogoča, da nenehno zaznavamo, ali je svet okrog nas varen in se v skladu s tem tudi odzovemo. Organizem se na zaznavanje nevarnosti ali življenjske ogroženosti odzove z aktivacijo osi HHA, simpatiko-adrenalnega sistema ali imobilizacijo telesa. Ti odzivi onemogočajo delovanje ventralnega vagusa in sistema socialnega angažiranja, ki sta pomembna za ohranjanje homeostaze v organizmu ter omogočata, da ostajamo v oknu tolerance in zadovoljujemo potrebo po varnosti. Ko se počutimo varno, se lahko povežemo z drugimi, zato je doživljanje osamljenosti in socialne izoliranosti zmanjšano.
Raziskava je bila izvedena s kvantitativno metodologijo. Uporabljen je bil anketni vprašalnik. Zbiranje podatkov je potekalo, s priložnostnim vzorčenjem na terenu in prek spletnega portala, od 1. marca do 1. junija 2021. Rezultati so bili analizirani z deskriptivno statistiko. V okviru diplomskega dela je bilo postavljenih pet raziskovalnih vprašanj za namen analize občutka varnosti v času pandemije COVID-19.
Ugotovili smo, da ukrepi socialne distance pri anketirancih večajo občutek ne-varnosti. Kljub ukrepom omejevanja druženja pa so anketiranci stike ohranjali ter izkazovali dobro povezanost in zaznavanje opore v socialnih stikih. S tem smo prišli do ugotovitve, da so bile čustvena in socialna osamljenost ter socialna izoliranost pri anketirancih zmanjšane, kar je večalo občutek varnosti.
Keywords: covid-19, pandemija, osamljenost, socialna izoliranost, občutek varnosti, diplomske naloge
Published in ReVIS: 23.12.2022; Views: 746; Downloads: 60
Full text (1,08 MB) |
14. Narcizem pri otrocih : diplomska naloga visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnjeJakob Černigoj, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi smo se ukvarjali z vprašanjem izraženosti narcizma pri slovenskih osnovnošolcih, izraženosti posameznih vzgojnih stilov (avtoritativni, avtoritarni, permisivni) pri starših in s povezanostjo narcizma z vzgojnimi stili. Za to temo smo se odločili, ker smo hoteli preveriti stanje narcizma pri slovenskih osnovnošolcih ter z raziskavo preveriti tezo, da je permisivni vzgojni stil vzrok narcizma. Želeli smo tudi preveriti, kateri vzgojni stil starši največ uporabljajo. Za raziskavo smo uporabili kvantitativno metodo. Rezultate smo pridobivali z anketnimi vprašalniki na spletni strani 1KA. V teoretičnem delu smo najprej naredili pregled narcizma v zgodovini, raziskali, kako se ga obravnava danes, ter proučili njegov vpliv na otroka. Nadaljevali smo s pregledom vzgojnih stilov (avtoritativni, avtoritarni in permisivni). V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki smo jo opravili na slovenskih osnovnošolcih, starih od 12 do 14 let, in njihovih starših. Ugotovili smo, da je pri slovenskih otrocih narcizem v povprečju srednje izražen in da največ staršev uporablja avtoritativni vzgojni stil. Naša raziskava je pokazala, da sta avtoritativni in avtoritarni stil vzgoje zanemarljivo povezana z narcističnim vedenjem otrok, medtem ko je permisivni vzgojni stil z narcističnim vedenjem otrok šibko povezan. S pojavom narcističnega vedenja so negativno povezane podkategorije avtoritativnega stila toplina in vključenost ter demokratsko sodelovanje.
Keywords: narcizem, avtoritarni vzgojni stil, permisivni vzgojni stil, slovenski osnovnošolci, diplomske naloge
Published in ReVIS: 23.12.2022; Views: 467; Downloads: 25
Full text (3,15 MB) |
15. |
16. |
17. |
18. Vloga trenerjev pri motiviranju športnikov : študija na primeru nogometaMatija Radikon, 2021, undergraduate thesis Abstract: Profesionalno ukvarjanje s športom zahteva veliko odrekanja, prav zato morajo športniki, ki želijo uspeti, trdo delati in se posvečati različnim vidikom športne rasti. Da je športnik pripravljen trdo delati, pa mora biti konstantno dobro motiviran. Trener ima pri svojem delu poleg drugih nalog kot so priprava, izvajanje in kontrola treninga, vsestransko svetovanje in pomoč športnikom tudi nalogo, da ohranja visoko stopnjo motivacije pri športnikih.
Cilj diplomske naloge je ugotoviti, kako lahko trener vpliva na motivacijo športnika pri udejstvovanju s športom in ali lahko s povečanjem motivacije športnika vpliva na doseganje boljših športnih rezultatov.
V teoretičnem delu je opisano, katere vrste motivacije poznamo in kako motivacija deluje na športnika. V nadaljevanju opisujemo, kakšno vlogo ima trener pri treniranju športnika, katere so njegove naloge, zakaj je odnos med trenerjem in športnikom pomemben in na kakšne načine motivira športnika, ki ga trenira. V empiričnem delu smo opravili šest polstrukturiranih intervjujev – tri z nogometaši in tri z nogometnimi trenerji. Rezultati so pokazali, da je motivacija zelo pomemben dejavnik v športu, saj vpliva na to, kako kakovostno bo športnik treniral, kar lahko vpliva na rezultate, ki jih bo dosegal na tekmovanju. Trener ima pri motivaciji zelo pomembno vlogo, saj vsakodnevno sodeluje s športnikom in skrbi, da ta deluje na maksimumu svojih sposobnosti.
Keywords: šport, motivacija, trenerji, treniranje, tekmovanja, diplomske naloge
Published in ReVIS: 17.05.2022; Views: 952; Downloads: 124
Full text (1,30 MB) |
19. |
20. Analiza spremenljivosti in povezanosti stilov navezanosti ter samopodobe : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeSiena Krušič, 2021, master's thesis Abstract: Stili navezanosti predstavljajo temelje za naše odnose in komunikacijo s soljudmi. Delimo jih na varne in negotove, odvisno od tega, kako varne oziroma negotove se počutimo v odnosih, kako pomembni so za nas odnosi ter na kakšen način se trudimo dobiti od drugih tisto, kar potrebujemo. Stili navezovanja so tesno povezani s samopodobo, saj je ta v največji meri odvisna od povratne informacije, ki nam jo drugi podajajo o nas in pa od naših idej o tem, kako nas drugi vidijo.
Tako stili navezanosti kot samopodoba so skozi življenje spremenljivi. Z večjim občutkom varnosti v odnosih se izboljša tudi samopodoba, prav tako pa se z izgubo varnosti samopodoba poslabša.
V nalogi najprej raziskujemo teorijo navezanosti, na podlagi katere se je razvilo naše razumevanje mehanizmov medsebojnih odnosov. Odkrivamo vplive na razvoj različnih stilov navezanosti in njihove posebnosti, značilnosti posameznih obdobij, specifičnost stilov v različnih odnosih ter njihovo spremenljivost. V nadaljevanju predstavimo razvoj samopodobe ter njeno povezanost s stili navezovanja. Raziskujemo tudi terapevtsko in psihosocialno obravnavo stilov navezanosti ter samopodobe.
V lastni raziskavi na izbranem vzorcu raziskujemo sprememenljivost in povezanost splošnih in specifičnih stilov navezanosti ter samopodobe v različnih življenjskih obdobjih. S pomočjo vprašalnikov in intervjujev razkrivamo, da pri raziskovanih osebah spremembe navezovanja praviloma spremljajo tudi spremembe samopodobe. Negativne spremembe najpogosteje nastopajo kot posledice težkih življenjskih izkušenj in izgub, njihov vpliv pa je velik in trajen; pozitivne spremembe so lahko načrtovane, dosežemo jih skozi delo na sebi, v terapiji ali skozi izboljšane odnose. Verjetni vzroki za razvoj in spremembe specifičnih stilov in samopodobe raziskovanih oseb se ujemajo s pregledom relevantne literature in z rezultati pomembnejših raziskav, ki jih navajamo v nalogi.
Keywords: stli navezanosti, samopodoba, samozavest, spremembe, povezanost, svetovanje, magistrske naloge
Published in ReVIS: 05.05.2022; Views: 675; Downloads: 36
Full text (1,79 MB) |
