Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Keywords: osebni podatki, varstvo osebnih podatkov, policija, Europol, Schengenski sistem, javna varnost, baze podatkov, evidence
Published in ReVIS: 03.08.2018; Views: 2726; Downloads: 167
Full text (24,00 KB)
This document has many files! More...

Keywords: osebni podatek, informacijski pooblaščenec, normativna ureditev varstva osebnih podatkov v Sloveniji, normativna ureditev varstva osebnih podatkov v Evropski uniji, analitičen pregled zakonodaje
Published in ReVIS: 31.07.2018; Views: 2808; Downloads: 161
Full text (879,18 KB)

Keywords: načelo pravne države, načelo zakonitosti, nedovoljena gradnja, upravna zadeva, inšpekcijski upravni postopek, sklep o dovolitvi izvršbe, ustavnopravno varstvo, upravni spor, ustavna pritožba, pobuda za začetek postopka ustavnosodne presoje predpisa
Published in ReVIS: 27.07.2018; Views: 2621; Downloads: 131
Full text (4,88 MB)

Abstract: Sladka oziroma pitna voda je nujen pogoj za preživetje vseh živih bitij. Voda je načeloma obnovljiv vir, vendar ni neomejen in je ranljiv, zato je pomembno, da z vodo in vodnim okoljem ravnamo na trajnostni način, da si lahko zagotovimo gospodarske in družbene koristi, ne da bi pri tem prikrajšali prihodnje generacije. Preveč vode povzroča poplave, premalo vode povzroča sušo in pomanjkanje pitne vode, oba pojava pa človeštvu in življenjskemu okolju povzročata težave. S celovitim upravljanjem na področju voda, ki vključuje tudi odločanje o rabi vode, lahko do neke mere vplivamo na škodljivo delovanje in količinsko ter kakovostno stanje voda. Dostop do pitne vode je osnovna človekova potreba, zato je prav, da je pravica do pitne vode pripoznana kot človekova pravica, družba pa mora biti organizirana tako, da je zmožna prioritetno zagotoviti dostop do vode za osnovne potrebe ljudi, kot so pitje, kuhanje in higiena. Ko zadostimo osnovnim potrebam po vodi, moramo spoštovati potrebe naravnega vodnega in drugega okolja, ki ravno tako potrebuje določeno količino vode in druge pogoje za ohranitev dobrega stanja. Od tu naprej lahko razpoložljivo vodo namenimo za druge namene, npr. za namakanje, industrijo ali energetiko.Vodna pravica je v svojem bistvu pravni institut, ki imetniku za določen čas in namen dovoljuje odvzem, preusmeritev, shranjevanje ali rabo določene količine vode. V Sloveniji glede rabe vode velja koncept javnega dobra. Za splošno rabo voda ni potrebno dovoljenje države, za posebno rabo vode pa je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja, koncesije oziroma posebno rabo vode evidentirati. Vodno pravico je med drugim treba pridobiti za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni.Za hidroelektrarno z instalirano močjo, manjšo od 10 MW,ki jo pogovorno imenujemo mala hidroelektrarna ali, krajše, MHE, je treba pridobiti vodno dovoljenje, za hidroelektrarno z enako ali večjo močjo od 10MW pa je potrebna koncesija.Zakon o vodah (ZV-1) je ob uveljavitvi določal, da je koncesijo za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni treba pridobiti, če je priključena na javno električno omrežje. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1B) je določil, da je za MHE treba pridobiti vodno dovoljenje, za večje hidroelektrarne pa je ohranil koncesijo. Določil je še, da z dnem uveljavitve zakona prenehajo veljati koncesijski akti za MHE indase uporabljajo, dokler ministrstvo koncesij ne nadomesti z vodnim dovoljenjem, v katerem se določi izvajanje vodne pravice za čas, v obsegu in pod pogoji, določenimi v koncesijskih aktih in koncesijskih pogodbah. Imetniki koncesij za MHE menijo,da sodoločbe 25. člena ZV-1B protiustavne, ker se z nadomestitvijo koncesije z vodnim dovoljenjem posega v pridobljene pravice, ne da bi bili izpolnjeni pogoji, ki so se za tak poseg izoblikovali v praksi Ustavnega sodišča RS.
Keywords: vodne pravice, pravica do vode, koncesije za rabo vode, vodno dovoljenje, male hidroelektrarne
Published in ReVIS: 24.07.2018; Views: 3588; Downloads: 244
Full text (1,05 MB)

Abstract: Enako varstvo pravic je ustavno procesno jamstvo, ki se pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije najpogosteje obravnava. Je zelo daljnosežno, tako v smislu raznovrstnih postopkov, v katerih mora biti zagotovljeno (vsi postopki pred državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih), kot v smislu procesnih implikacij, ki jih za postopke prinaša. Vsako leto pa se z novimi odločitvami te meje še širijo. Ustavno sodišče je torej pri izgradnji vsebine navedenega ustavnega procesnega jamstva odigralo odločilno vlogo, zato je analiza njegove dosedanje prakse ključnega pomena za razumevanje tega jamstva - tudi v kontekstu upravnega postopka. Pri tem seveda lahko pridejo v poštev ne samo tiste odločitve, ki se nanašajo neposredno nanj, pač pa tudi glede drugih postopkov, kolikor so procesni položaji dovolj podobni. Ker pa gre po ustavi vsakomur tudi pravica do sodnega varstva, je potreben tudi vpogled v stanje na področju prakse rednega sodstva v zvezi z enakim varstvom pravic.
Keywords: enako varstvo pravic, upravni postopek, pravica do izjave, obrazložitev, enotna upravna praksa
Published in ReVIS: 13.07.2018; Views: 3685; Downloads: 246
Full text (1,61 MB)