91. Solidarnost držav članic med emigrantskim pravom in načelom nevračanja : diplomsko deloSabina Nepužlan, 2017, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo pod naslovom Solidarnost držav članic med migrantskim pravom in načelom nevračanja je raziskovalno delo, ki predstavlja začetek težnje po stalni ureditvi migracijskega prava in prvih korakih, ki so pokazali, da je potreben celostni pristop. Pot oblikovanja zakonodaje se do danes ni končala in je v delu predstavljena iz nacionalnega vidika in skupnega evropskega prostora. Kot so nakazale že številne raziskave,je najboljša pot zavrnjenih prosilcev za azil pritožba na Evropsko sodišče za človekove pravice. Ker pa poudarjamo načelo nevračanja,je prikazan kronološki vrstni red sodb, ki jih je sodišče obravnavalo do konca leta 2016. Odločitve sodišča so živ organizem, ki se je oblikoval skladno z vsemi aktualnimi spremembami, tako z uvedbo pilotnih sodb, kot sta Ališić in drugi proti Sloveniji ter Kurić proti Sloveniji, kot s strogim neodobravanjem kolektivnih izgonov, saj naj bi bila vsakomur zagotovljena individualna obravnava. Dodano vrednost predstavljajo dosedanje ocene in raziskovanje, ki omogočajo statistični vpogled in kljub vse podrobnejši ureditvi še vedno nakazujejo na pravne vrzeli, predvsem v obliki prenosa ali izogibanja odgovornosti. Opredelitev do raziskovalnega dela je zaokrožena z mislimi, ki so sledile prebiranju in pisanju.
Published in ReVIS: 04.04.2019; Views: 1961; Downloads: 148
 Full text (1,22 MB) |
92. |
93. Vpliv Bolonjske reforme na migracijske tokove s poudarkom na begu možganov : primer Slovenije, Avstrije in NemčijeJernej Kus Ambrož, 2019, master's thesis Abstract: Vse bolj prisotna globalizacijska politika vpliva na vedno lažjo mobilnost posameznikov, tudi najvišje izobraženih. Namen magistrskega dela je bil na podlagi preučitve primarnih in sekundarnih virov ter opravljene kvalitativne raziskave preveriti v kolikšni meri instrumenti mobilnosti bolonjskega sistema vplivajo na migracijske tokove. Pri tem smo se osredotočili na migracije najbolj izobraženih strokovnjakov, torej na t. i. beg možganov. Podrobneje smo preučili razvoj slovenskega sistema izobraževanja pred in po sprejetju bolonjskega sistema. Večji poudarek smo namenili instrumentom mobilnosti in raziskovanju bega možganov ter naredili primerjavo med tem, kako rešujejo beg možganov ob Sloveniji še v dveh razvitih evropskih državah Avstriji in Nemčiji. Zastavljeni hipotezi smo potrdili tudi na podlagi kvalitativnega raziskovanja, v katerem smo opravili usmerjen intervju z izobraženimi respondenti, ki živijo in delajo v tujini. Ugotovili smo, da mobilnost znotraj terciarnega izobraževanja vpliva na to, da lahko posameznik spozna tujino in olajša kasnejšo zaposlitveno migracijo. Vendar beg možganov ni problem le Slovenije in drugih držav nove Evrope. Z njim se srečujejo tudi v drugih državah stare Evrope. V primerjavi s Slovenijo, sta Avstrija in Nemčija neprimerno bolj aktivni tako na področju preprečevanja bega možganov kot tudi na področju menjave in kroženja možganov. V zaključku smo ugotovili, da tema bega možganov zaradi svoje kompleksnosti zahteva integralni pristop v katerega bi morali biti vključeni inštituti in raziskovalci iz vseh področjih, na katerih se reflektira pojav bega možganov.
Published in ReVIS: 03.04.2019; Views: 2518; Downloads: 305
Full text (2,73 MB) |
94. Pravno-etični vidiki postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo : magistrsko deloRomi Borak, 2018, master's thesis Abstract: Kompleksnost in etična občutljivost področja oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) in posameznih tehnik asistirane reprodukcije (AR) privede do zelo raznolikega urejanja te tematike. Po preučitvi obstoječe literature, domače in tuje zakonodaje ter analize različnih pravnih ureditev je mogoče sklepati, da je nemogoče najti dveh držav, ki bi dopuščali enake tehnike in postopke, določali enaka merila za dostop in na enak način izvajali sofinanciranje. Najbolj se države razhajajo pri določanju starosti uporabnikov teh storitev, načinu sofinanciranja ali povračila stroškov, ureditvi nadomestnega materinstva in darovalskem programu. Tudi načini ureditve se od države do države razlikujejo, saj nekatere to področje urejajo z zakoni, spet druge imajo postavljene zgolj smernice. Nedvomno k temu razlikovanju pripomore še pomanjkanje skupne politike na višji ravni. Vsi relevantni mednarodnopravni in evropski dokumenti določajo namreč le določene smernice in cilje, države same pa izbirajo oblike in načine za dosego le- teh. Vse to pa vodi v reproduktivni turizem, s katerim se etična dilema v določeni državi ne razreši, temveč se zgolj premakne v drugo državo. Zaradi odprtih meja in prostega gibanja državljanov EU dandanes države ne morejo parom preprečiti, da bi pomoč poiskale v tujini, in ravno zato bi si EU morala bolj prizadevati za poenotenje tega področja, a ne z določanjem postopkov, ki naj bi jih države izvajale, temveč z vzpostavitvijo ustreznih mehanizmov in določitvijo načinov izvedbe.
Keywords: nadomestno materinstvo, oploditve, reprodukcija, starševske pravice, reproduktivni turizem, biomedicina, družinsko pravo
Published in ReVIS: 03.04.2019; Views: 2809; Downloads: 251
Full text (1023,46 KB) |
95. |
96. Pravica do samoodločbe Katalonije v mednarodnem pravu : diplomsko deloTim Souček, 2018, undergraduate thesis Abstract: Problem samoodločbe Katalonije v mednarodnem pravu predstavlja aktualno temo, kjer se krešejo tako politična kot pravna mnenja. Na eni strani imamo široko mednarodno pravno prakso uspešnih odcepitev držav v preteklem stoletju, na drugi pa trenutni politični evropski in svetovni vrh, ki jasno izražata stališče, da današnjega katalonskega vprašanja o samoodločbi ne jemljeta preveč resno in svojo podporo večinsko podajata centralni španski oblasti. To predstavlja resen problem pri kakršnem koli poskusu odcepitve Katalonije izpod ustavno določene "unitarne in narodnostno enotne Španije", saj brez mednarodnih stikov, uspešno vodene zunanje politike, sprejetja v mednarodne organizacije in povezave z mednarodnim trgovanjem potencialno nova država - Republika Katalonija nima veliko možnosti za nastanek ali obstanek. Zgodovinsko gledano so Katalonci vedno sami ustvarjali svojo pot in pri tem razvili unikatne narodne običaje, glasbo, jezik, kulturo, arhitekturo in veliko drugega, zato jih, če že ne španska ustava, pa vsaj sociološke študije obravnavajo kot samostojen narod. V diplomskem delu se dotikam zgodovinskega konteksta katalonske regije, z namenom temeljnega razumevanja gibanj za neodvisnost, razvoja pravice narodov do samoodločbe in sorodnih načel ter njihovih interpretacij in umestitev v katalonsko vprašanje. Temeljno vprašanje naloge se torej glasi ali Katalonija izpolnjuje vse pogoje, da sta lahko njena samoodločba ter potencialno odcepitev izpod španski oblasti po mednarodnem pravu veljavna.
Keywords: pravica narodov do samoodločbe, Katalonija, Španija, razglasitev samostojnosti, načelo samoodločbe, mednarodno pravo
Published in ReVIS: 12.03.2019; Views: 3055; Downloads: 238
Full text (477,40 KB) |
97. Reševanje mejnega spora med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško : magistrsko deloTamara Kavčič, 2018, master's thesis Abstract: Republika Slovenija in Republika Hrvaška sta 25. junija 1991 postali neodvisni državi. Takrat se je pojavila tudi potreba po dokončni razmejitvi njunih ozemelj. Začelo se je skoraj tridesetletno reševanje odprtega vprašanja določitve meje med njima, ki pa še danes, leto dni po končni razglasitvi arbitražne razsodbe, ni popolnoma rešeno. Državi sta v vsem tem času prestali številna medsebojna pogajanja in dogovarjanja, ki pa do neke konkretne rešitve niso pripeljala. So pa različni dogovori in medsebojni sporazumi predstavljali napredek k razrešitvi odprtih mejnih vprašanj. Nazadnje sta se državi le uspeli dogovoriti, da iskanje rešitev spora glede meje na kopnem in morju, predata ad hoc arbitraži. Dne 4. novembra 2009 sta v Stockholmu podpisali arbitražni sporazum in kmalu za tem sprožili arbitražni postopek, ki pa so ga prekinile kršitve s strani slovenske agentke in enega od arbitrov. Arbitražno sodišče je natančno preučilo kršitve in njihove posledice ter ugotovilo, da le te niso omajale nepristranskosti in neodvisnosti arbitražnega postopka. Arbitražno sodišče je tako odločilo, da se postopek nadaljuje in dne 29. junija 2017 v Haagu razglasilo končno razsodbo v arbitraži med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Kljub temu, da je arbitražna razsodba dokončna in zavezujoča za obe strani, je Hrvaška ni implementirala in je ne priznava.
Keywords: mejni spori, arbitraža, Slovenija, Hrvaška
Published in ReVIS: 12.03.2019; Views: 3157; Downloads: 260
Full text (2,94 MB) |
98. Kritična analiza dela Sodnega sveta Republike Slovenije : magistrsko deloNina Zupančič, 2018, master's thesis Abstract: Magistrsko delo predstavlja Sodni svet Republike Slovenije in je namenjeno tistim, ki bi si omenjeni organ in njegovo delo želeli podrobneje spoznati. Namen magistrskega dela je skozi kritično analizo dela predstaviti organ sui generis, katerega poglavitni nalogi sta varovanje sodnikov in sodstva ter spodbujanje njegove kakovosti, učinkovitosti in odgovornosti. Za potrebe nadaljnje analize dela omenjenega organa so v okviru predstavitve Sodnega sveta najprej predstavljeni njegova zgodovina, položaj, sestava in organizacija, pravni okviri in pristojnosti ter postopki, ki se odvijajo pred omenjenim organom. V nadaljevanju sledi predstavitev dveh za Sodni svet pomembnih mednarodnih organov, Evropske mreže sodnih svetov in Posvetovalnega sveta evropskih sodnikov. Sledi analiza odločitev, ki jih je sprejel Sodni svet, zadnji dve poglavji pa se nanašata na pereče tematike v zvezi s Sodnim svetom, s katerimi se srečujejo pravni strokovnjaki. V okviru omenjenega poglavja so predmet kritične analize naslednji pravni instituti: pravno varstvo zoper odločitve Sodnega sveta, izvolitev in imenovanje sodnikov, opravljanje funkcije člana Sodnega sveta in zakonska ureditev Sodnega sveta. Pri raziskovanju sem se poslužila predvsem induktivno-deduktivne metode in komparativne metode. S pomočjo prve sem na osnovi izbranega števila primerov podala splošno oceno glede obravnavanega problema, s pomočjo druge pa sem podala primerjalnopravni vidik obravnavanega problema. Rezultati raziskav in njihova kritična analiza bralcu dajejo vpogled v uspešnost izvajanja zakonsko podeljenih pristojnosti obravnavanega organa.
Keywords: Sodni svet, sodniki, Kodeks sodniške etike, etika, izvolitev, imenovanja, pravno varstvo, sodni postopki
Published in ReVIS: 12.03.2019; Views: 2575; Downloads: 149
Full text (1,56 MB) |
99. |
100. Vesoljsko pravo varstva okolja : magistrsko deloSara Flis, 2018, master's thesis Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na vprašanje, ali obstoječi pravni sistem za vesoljski sektor v zadostni meri naslavlja mnoštvo okoljskih težav, ki so se pojavile zaradi tehnološkega napredka in širitve vesoljskih akterjev. Degradacija vesoljskega okolja je že tako napredovala, da jo lahko označimo za veliko nevarnost za prihodnje dejavnosti v vesolju. Vesoljski odpadki, ki so z antropocentričnega zornega kota največja grožnja, niso edini okoljski problem v vesolju. Med druge najbolj opazne okoljske probleme povezane z vesoljskimi dejavnostmi prištevamo jedrsko onesnaženje, satelite na sončno energijo, vesoljske postaje s človeško posadko, eksobiološko kontaminacijo, rudarjenje na nebesnih telesih, planetno preoblikovanje, emisije toplogrednih plinov, planetarno obrambo in radiofrekvenčne motnje. Po premišljeni in natančni analizi de lege lata vesoljskega prava s poudarkom na corpus iuris spatialis internacionalis, je ugotovljeno, da obstoječ pravni sistem ne ponuja učinkovitega pravnega varstva pri okoljskih problemih. Vesoljsko pravo je potrebno dopolniti tako, da bo celovito reguliralo okoljevarstveni vidik vesoljskih dejavnosti. Predmet pravnega urejanja bo moral biti utemeljen na poprejšnjem etičnem preudarku in mednarodnemu pravu (varstva okolja).
Published in ReVIS: 07.03.2019; Views: 2433; Downloads: 159
Full text (1,15 MB) |
