111. Uporaba električnega paralizatorja v slovenski policiji : magistrsko deloUroš Novak, 2017, master's thesis Abstract: Pravna država je tista, ki ne krši človekovih pravic in svoboščin, vendar je za zagotovitev varnosti in reda prisiljena poseči v to delikatno področje. Vsaka pravna država ima natančno predpisane postopke, da bi bili posegi v človekove pravice in svoboščine v skladu z načelom zakonitosti, zatorej moramo še posebej paziti, da so ti prijemi in sredstva v skladu s človečnostjo in humanostjo. Država mora vedno in povsod paziti na svoje državljane ne glede nato, ali spoštujejo njen pravni red ali ne. Kršenje zakonodaje ne sme biti nikoli vzrok za prekomeren poseg v človekove pravice. Vsi si zaslužijo obravnavo v skladu s predpisano zakonodajo in na način, da se ne krši njihove človečnosti in dostojanstva ter se z njimi ravna na dostojen in human način. Moja končna misel je, da se za nastanek nezaželenih posledic uporabe prisilnih sredstev veliko preveč poudarja in prelaga odgovornost na državo, vendar mora država zagotoviti zakonite pogoje in zakonito izvajanje pooblastil.
Published in ReVIS: 24.09.2018; Views: 2754; Downloads: 178
 Full text (1,75 MB) |
112. Pravna ureditev mednarodne zaščite in status prosilcev za mednarodno zaščito po njihovi zavrnjeni prošnji : magistrsko deloMaša Rojc, 2016, master's thesis Keywords: azil, azilna politika, begunci, migracije, mednarodna zaščita, prosilec za azil, uredba, direktiva
Published in ReVIS: 04.09.2018; Views: 3179; Downloads: 191
Full text (2,33 MB) |
113. Trgovina z ljudmi : diplomsko deloMija Zorn, 2016, undergraduate thesis Abstract: Trgovina z ljudmi je ena izmed oblik organiziranega kriminala in predstavlja hudo kršitev človekovih pravic. Zaradi njene pomembnosti se z njo ukvarja veliko število organizacij na mednarodni, regionalni in nacionalni ravni, poleg njih pa tudi številne nevladne organizacije. Slovenija je udeleženka trgovanja z ljudmi, in sicer kot izvorna, tranzitna in tudi ciljna država, kar pomeni, da ima tudi pri nas ta problem velike razsežnosti. V diplomski nalogi sem ugotavljala, kakšna je slovenska normativna ureditev boja proti trgovini z ljudmi in ali slovenska sodišča ustrezno obravnavajo problem trgovine z ljudmi. Ugotovljeno je bilo, da Slovenija na tem področju upošteva nacionalno zakonodajo in nekatere mednarodne dokumente. Najpomembnejši med njimi je Konvencija Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi. Zaradi uskladitve delovanja posameznih organov je bila v Sloveniji ustanovljena Medresorska delovna skupina, za koordiniranje njenega delovanja pa je imenovan nacionalni koordinator. Akcijski načrti delovne skupine so ustrezni, ampak je napredek prepočasen, ker se smernice in ukrepi slabo upoštevani. Slovenska ureditev sicer dobro zastavljena, vendar se v praksi ne izvaja dovolj uspešno. V Sloveniji je doslej prišlo do majhnega števila pravnomočnih sodb za ta kazniva dejanja in izrečene kazni so bile premile. Iz tega izhaja, da slovenska sodišča v boju proti trgovini z ljudmi niso dovolj uspešna.
Published in ReVIS: 22.08.2018; Views: 3188; Downloads: 372
Full text (939,79 KB) |
114. Vloga izbranih tretjih držav pri reševanju Evropske "begunske" krize : magistrsko deloMiha Žmavc, 2016, master's thesis Abstract: Evropska begunska kriza je Evropsko unijo ujela nepripravljeno. Samo v lanskem letu se je na ozemlje Evropske unije zateklo več kot 1.150.000 prosilcev za mednarodno zaščito, kar je imelo za posledico suspenz schengenskega režima, postavitev ograj iz bodeče žice na nekaterih notranjih in zunanjih mejah Evropske unije, uvedbo dnevnih kvot za sprejem beguncev, ter precejšnjo neusklajenost med državami članicami, glede nadaljnjih korakov pri soočanju z begunsko krizo. Reakcije nekaterih držav so bile precej ekstremne in v direktnem nasprotju z načeli Evropske unije. Hkrati se izbrane tretje države, Turčija, Libanon, Jordanija in Irak soočajo z bistveno večjim obsegom begunske krize.Glede števila beguncev na 1.000 prebivalcev izbrane tretje države razmerje Evropske unije močno presegajo in sicer Irak več kot trikrat, Turčija več kot petnajstkrat, Jordanija več kot dvainštiridesetkrat, Libanon pa kar več kot stotrikrat. Ob tem ne smemo zanemariti, da so izbrane tretje države gospodarsko neprimerno šibkejše od Evropske unije in jih zato vsak begunec sorazmerno bolj obremeni. Begunci, nastanjeni v izbranih tretjih državah pogosto živijo pod mejo revščine in imajo težave z zagotavljanjem življenjsko nujno potrebnih dobrin, hkrati pa se nahajajo v okolju, kjer so kršitve človekovih pravic vsakdanji pojav. Evropska unija bi se morala z begunsko krizo soočiti v skladu z zahtevami mednarodnopravnih norm, pošteno ovrednotiti svoje zmožnosti in na osnovi tega prevzeti svoj del odgovornosti ter izbranim tretjim državam ponuditi bistveno več pomoči pri reševanju begunske krize, kot so je deležne sedaj, saj je trenutna begunska kriza zelo daleč od evropske begunske krize.
Published in ReVIS: 22.08.2018; Views: 2483; Downloads: 152
Full text (900,61 KB) |
115. Odnos evropskega sodišča za človekove pravice do pravice do družinskega življenja istospolnih parov : diplomsko deloSaša Vodlan, 2017, undergraduate thesis Abstract: Evropsko sodišče za človekove pravice je kot glavni varuh človekovih pravic tisto, ki na neki način postavlja lestvico, do kam lahko države eno človekovo pravico omejijo z drugo. Države imajo pogosto težave, kako eno pravico omejiti z drugo, ali pa si to pravico zaradi svoje suverenosti enostavno vzamejo. Težava nastane pri pravicah istospolnih oseb in parov, še posebej ko pride do njihove pravice do družinskega življenja, saj imajo države različne poglede na to, če in do kakšne pravice so istospolni pari sploh upravičeni na državni ravni. Istospolno usmerjene osebe so od nekdaj pereča tema razprav, saj si po mnenju nekaterih ljudi (in oblasti) ne zaslužijo pravnega priznanja, kaj šele pravice do družinskega življenja, zato je toliko bolj pomembno, kakšno je stališče Evropskega sodišča za človekove pravice. Sodišče ima namreč med drugim tudi nalogo, da prek svojih sodb podrobneje razlaga pravice iz členov, ki so zapisani v Evropski konvenciji o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. S primerjavo sodb iz različnega časovnega obdobja sem v diplomskem delu skušala predstaviti, kako se je odnos sodišča do pravice istospolnih parov do družinskega življenja skozi leta spreminjal ter kakšen vpliv ima na splošno moralo v evropskem prostoru in ne nazadnje tudi na pravne evropske norme, saj so države članice Sveta Evrope dolžne upoštevati ugotovitve sodišča.
Published in ReVIS: 22.08.2018; Views: 2553; Downloads: 148
Full text (1,10 MB) |
116. Nadzor elektronskih komunikacij in zasebnost : magistrsko deloUrban Zepič, 2016, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava aktualni problem policije, s katerim se preiskovalci soočajo pri izvajanju prikritega policijskega ukrepa, nadzor elektronskih komunikacij, ko osumljenci za komunikacijo začnejo uporabljati spletne aplikacije, ki omogočajo šifrirano komunikacijo. V delu posebej poudarjamo korelacijo izvajanja nadzora elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem ter zavarovanje dokazov v vseh oblikah komuniciranja, ki se prenašajo v elektronskem komunikacijskem omrežju iz 1. točke I. odstavka 150. člena ZKP z ustavno zagotovljeno človekovo pravico do zasebnosti. Poseben poudarek dajemo nadgradnji klasičnega nadzora elektronskih komunikacij, ki je bila predlagana v Zakonu o spremembah Zakona o kazenskem postopku (predlog ZKP-M) in vključuje dodatno možnost uporabe programske opreme za nadzor šifrirane komunikacije pri viru komunikacije. Skozi celotno nalogo poudarjamo posebnosti izvajanja obeh načinov nadzora elektronskih komunikacij, pravne dvome, ki se pri tem pojavljajo, obravnavamo relevantno sodno prakso, ki se nanaša na poseganje v zasebnost, govorili pa bomo tudi o specifiki zasega digitalnih podatkov. Predlagana uporaba programske opreme za nadzor šifrirane komunikacije pri viru komunikacije je bila medijsko zelo odmevna. Sprožila je zelo veliko dejanskih dvomov iz vsakdanjega življenja in tudi obilo pravnih dilem. V vsakem primeru smo mnenja, da je trenutna slovenska zakonodaja smiselna in jasna, vendar smo istočasno tudi prepričani, da ne sledi dovolj hitro tehnološkim spremembam, ki so jim pri izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov priča preiskovalci. Z nekaj dodatnimi pooblastili bi lahko zakonodajo na tem področju naredili boljšo, bolj fleksibilno, predvsem pa učinkovitejšo v boju proti mednarodnim kriminalnim združbam in terorističnim organizacijam.
Published in ReVIS: 22.08.2018; Views: 2145; Downloads: 174
Full text (1,19 MB) |
117. Future knowledge and process pattern recognition in weakly defined organizational formations : doctoral dissertationJernej Agrež, 2016, doctoral dissertation Abstract: Customer knowledge as an influence on service provider’s business processes during emergencies is an interesting and relevant research topic. The aim of this research was to identify possible emergency response process improvements based on existing learning processes, and possible future knowledge exchange improvements.
I reached the predefined objective, i.e. to identify how customer knowledge influences providers’ business processes and consequently triggers social impact, by conducting extensive work on all five parts of the thesis. I confirmed that the customer-provider relation based on customer knowledge exists and appears in several different forms. Finally, I identified possible improvements of the research and possibilities for further research by applying the designed methodological framework network analysis on a broader geographical scale.
A significant contribution of this thesis is the integration of three fields of management: business process management, knowledge management, and disaster management. The research focuses on identifying knowledge-based customer-provider relations by emphasizing customer knowledge as an influence on provider’s business processes and possible consequential social impact. By studying these relations, I went beyond the usual comfort zone of conventional formal organizations and employed a loosely coupled system which emerges as a flood response mechanism during flood events.
Keywords: business process management, knowledge management, disaster management, public safety, loosely coupled systems, customer knowledge, flood events
Published in ReVIS: 22.08.2018; Views: 2480; Downloads: 154
Full text (5,32 MB) |
118. Upravni spor kot sodno varstvo ustavnih pravic posameznika : diplomsko deloAnja Trobec, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi je predstavljen institutupravni spor skozi vidik slovenske in evropske zakonodaje.Upravni spor predstavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi fizičnih in pravnih oseb proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalne skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil. V upravnem sporu se presoja o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, posamičnih aktov in dejanj, ki posegajo v človekove pravice, aktov volilnih organov in drugih aktov, če tako določa zakon. Upravni spor ni dopusten v primeru,da je stranka imela možnost vložiti pritožbo ali drugo pravno sredstvo zoper upravni akt, pa tega ni storila oziroma ga je vložila prepozno. Opustitev oziroma zamudo vložitve pravnega sredstva se sankcionira z izgubo pravice do upravnega spora.Upravni spor je subsidiarno pravno sredstvo v primeru posamičnih dejanj in aktov, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Gre za posamične akte in dejanja, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljnesvoboščine posameznika. Na prvi stopnji v upravnem sporu odloča pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije, na drugi pa Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Sedež Upravnega sodišča je v Ljubljani, sodi pa tudi na zunanjih oddelkih: "Celje, Nova Gorica in Maribor".Stranka, ki je v svoji državi izčrpala vsa pravna sredstva, lahko zoper upravni akt vloži še pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice. Pogoj za vložitev pritožbe na ESČP je navedba stranke, da ji je s pravnomočnim upravnim aktom kršena pravica, ki ji je zagotovljena po Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V upravnih zadevah pride največkrat do kršitve 6. člena Konvencije - pravica do sojenja v razumnem roku.
Published in ReVIS: 22.08.2018; Views: 2708; Downloads: 211
Full text (755,47 KB) |
119. Svoboda izražanja in satira - s poudarkom na primeru Charlie Hebdo : magistrsko deloŠpela Ferlan, 2018, master's thesis Abstract: Svoboda izražanja je ena izmed bolj pomembnih človekovih pravic. Je predpogoj za univerzalno svobodo posameznika in temelj demokratične družbe. Svoboda izražanja je širši pojem, zajema svobodo izražanje misli, govora, javnega nastopanja, tiska ter drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Ena izmed priljubljenih oblik izražanja je tudi satira, ki že po svoji definiciji presega družbene meje, je zbadljiva, ostra in išče mejo do kje je še dopustna in sprejemljiva. Čeprav naj bi bila satira družbenokritična, šaljiva, ironična, je včasih tudi žaljiva, nemoralna, nespoštljiva in meji na sovražni govor. Kljub temu, da naj bi bila demokratična družba odprta za različna mnenja, se večkrat zgodi, da satira zaradi svoje neposrednosti sproža tudi nestrinjanja, kar dokazuje odmeven in šokanten napad na Charlie Hebdo, ki se je zgodil 7. januarja 2015.Napad je združil celotno Evropo, ves svet in na plano postavil številna vprašanja o svobodi izražanja, satiri, njenih omejitvah in vplivu na različne družbene skupine. Burni odzivi po celem svetu so pokazatelj, da je pravica do svobode izražanja še kako pomembna pravica v današnjem svetu in zahteva večjo pozornost, a hkrati tudi odgovornejše ravnanje. V magistrskem delu sem pregledala pravne temelje in sodno prakso svobode izražanja, sovražnega govora in satire, v nadaljevanju pa opisala časnik Charlie Hebdo, napad nanj, odzive sveta na pokol in gibanje "Je Suis Charlie".
Published in ReVIS: 22.08.2018; Views: 3162; Downloads: 292
Full text (2,75 MB) |
120. Varstvo dostojanstva na delovnem mestu : magistrsko deloŠpela Prestor Markun, 2017, master's thesis Abstract: Varstvo dostojanstva je ključna komponenta na poti do človekove samouresničitve. Je osnovna človekova pravica in vrednota, ki mora biti spoštovana na vseh področjih - tudi na delovnem mestu. A ker je pogosto kršena, je namen pričujočega pisanja ozaveščati posameznike o varstvu njihovih pravic in pomagati delodajalcu, da se zavaruje pred posledicami, ki jih prinaša zloraba pravice do osebnega dostojanstva na delovnem mestu. Z razvojem družbe se povečuje konkurenca med podjetji in bitka za uveljavitev na trgih pogosto povzroči stresne okoliščine ali pritiske na delovno silo. Pogosta posledica je rivalstvo med zaposlenimi. Boj za položaj lahko pripelje tudi do podtikanj, groženj in povzročanja strahu, kar prizadene osebno dostojanstvo posameznika. Kršitev dostojanstva na delovnem mestu je v domači in tuji literaturi poimenovano z mnogimi izrazi, vedno pa je prisotno izvajanje nasilja. V nalogi smo predstavili vzroke, ki privedejo do posegov v dostojanstvo na delovnem mestu, in kršitve, ki takšne posege spremljajo. Izvajanje mobinga je sistematičen proces, katerega cilj je izriniti posameznika iz delovne sredine, zato smo predstavili tudi njegovo dinamiko. Poglaviten namen proučevanja teme je predstaviti varstvo delavca in vloge subjektov, ki morajo biti vključeni v takšno varstvo. Za zajezitev problema so najpomembnejši preventivno delovanje, ozaveščenost in ukrepanje. Ko je mobing prepoznan, to ni le problem žrtve, temveč postane problem celotne organizacije, družbe in države. V ta namen smo predstavili vlogo žrtve, sodelavcev, delodajalca, ostalih združenj in državnih politik. S predstavitvijo sodne prakse v Sloveniji smo želeli izpostaviti pomembnost poznavanja sistematičnega reševanja problema, kjer je poglavitno poznavanje zakonodaje. Žal Slovenija še vedno spada med države, kjer kršitev dostojanstva na delovnem mestu narašča, zato smo za primerjavo predstavili tudi varstvo te pravice v drugih evropskih državah. Cilj pisanja je ozaveščati posameznike, predstaviti posledice organizacijam in napotiti državne politike k doslednejšemu nadzoru. Kršenje dostojanstva na delovnem mestu prinaša hude posledice, saj uničuje pravno državo, zdravo družbo, prazni zdravstveno blagajno, znižuje socialno blaginjo, zmanjšuje produktivnost podjetij, načenja odnose v družini in kvari psihofizično stanje posameznika.
Published in ReVIS: 21.08.2018; Views: 3204; Downloads: 218
Full text (1,76 MB) |
