Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Osrednja tema diplomske naloge je doživljanje psihosocialnih potreb onkoloških bolnikov v tercialni fazi bolezni. Vključuje tako doživljanje kot tudi zagotavljanje psihosocialnih potreb bolnikov v tej fazi. Opisujemo psihosocialne potrebe skozi celotno obdobje poteka bolezni; od diagnoze do tercialne faze bolezni, saj se psihosocialne potrebe skozi napredovanje bolezni spreminjajo. Bolezen raka je razdeljena na več različnih faz, in tako se psihosocialne potrebe temu tudi prilagajajo, prav tako se prilagajajo načini in možnosti zdravljenja. V teoretičnem delu diplomske naloge obravnavamo medicinske vidike onkoloških obolenj skozi zgodovino in danes. Skozi kritičen pregled literature obravnavamo vzroke za nastanek bolezni, simptome bolezni, stadije boli in načine zdravljenja. Za onkološke bolnike je zelo pomembna pravilna prognoza in pravočasno odkritje raka. S tem namenom v teoretičnem delu govorimo tudi o preventivi. V empiričnem delu smo opravili intervjuje z udeleženci, ki so ustrezali glavnima pogojema za udeležbo. To sta bila diagnoza raka in tercialna faza bolezni. Izvedli smo pet polstrukturiranih intervjujev, ki so potekali na domu bolnikov. Za udeležbo smo se predhodno dogovorili s svojci in s samim bolnikom ter pridobili dovoljenje za glasovno snemanje. Izkazalo se je, da so psihosocialne potrebe onkoloških bolnikov kompleksne, da so predvsem individualne in odvisne od posameznikove vrste bolezni, hitrosti napredka in od odnosov, ki jih imajo bolniki s svojimi najbližjimi. Diagnoza rak pri posameznikih povzroča določeno stisko in zdravstveni tim je v začetni fazi pomemben faktor, ki vpliva na to, kako se bo znal bolnik soočiti z boleznijo. Predvsem je pomembno, na kakšen način bolnik izve za diagnozo. Prav tako je psihosocialna pomoč v začetni fazi pomembna za psihično lažje premagovanje bolezni, in nujno je psihosocialne potrebe zaznati že v začetku. Če to razumemo, potem lahko bolniku že na začetku prihranimo marsikatero stisko in duševne težave. Za veliko težavo se je izkazala stigma ob prejeti diagnozi, saj je v širši družbi bolezen še vedno tabu tema, kadar gre za kakšnega bolnika v ožji okolici. Kljub velikem napredku glede ozaveščanja, bolniki živijo z občutkom odrinjenosti in nesprejetosti. Raziskovanje tega področja ni pomembno zgolj za bolnike, ki se soočajo s tovrstno boleznijo, temveč tudi tako za svojce in prijatelje kot tudi širšo družbo.
Keywords: rak, psihosocialne potrebe, strah, sočutje, dostojanstvo, smrt.
Published in ReVIS: 02.06.2023; Views: 528; Downloads: 29
Full text (755,06 KB)

Abstract: Večina odraslih oseb s posebnimi potrebami je danes vključena v različne oblike institucionalne namestitve, kjer je velikokrat zaradi heterogenosti skupin, slabih smernic in premajhnega in neizobraţenega kadra okrnjena njihova obravnava. Celostna obravnava vključuje področja strokovne obravnave, namestitve, socialnega vključevanja, izobraţevanja in zaposlovanje ter vpliva na kakovost ţivljenja ciljne skupine. V empiričnem delu s kvalitativno analizo raziskujemo kakšna je celostna obravnava odraslih oseb s posebnimi potrebami v CUDV Radovljica, glede na izkušnje strokovnih delavcev in uporabnikov samih. Pri tem nas zanimajo področja socialnega vključevanje znotraj in izven institucije, področje dela in zaposlitve ter udejanjanje vseţivljenjskega učenja. Sprašujemo se o vplivu le-teh na kakovost njihova ţivljenja ter kakšne so razlike v zaznavanju glede na obe skupini intervjuvancev. Podatki v raziskavi so pridobljeni s sekundarnimi in primarnimi viri ter z delno strukturiranimi odprtimi intervjuji in analizo le-teh z metodo kvalitativnega raziskovanja. V raziskavi ugotavljamo, da je celostna obravnava odraslih oseb s posebnimi potrebami v CUDV Radovljica v večji meri ustrezna, pri čemur je moţnost za izboljšave na širšem socialnem vključevanju izven institucije in na področju izobraţevanja. Največ poudarka pri celostni obravnavi je na področju osnovne nege in vključevanju v VDC. Prav tako ugotavljamo, da uporabniki celostno obravnavo zaznavajo kot dobro in so s kakovostjo ţivljenja zadovoljni. Zaključujemo, da je kakovost ţivljenja odraslih oseb s posebnimi potrebami premo sorazmerno povezana s celostno obravnavo le-teh, pri tem pa se pomanjkljivosti kaţejo predvsem v pomanjkanju ustreznih smernic in zakonodaje na področju celostne obravnave odraslih oseb in pomanjkanju ter izčrpanju strokovnih kadrov. Naše ugotovitve bodo pripomogle k ustreznejši celostni obravnavi odraslih oseb s posebnimi potrebami v ostalih institucijah pri nas ter k širšemu razumevanju pravic in potreb ciljne skupine.
Keywords: odrasle osebe s posebnimi potrebami, celostna obravnava, kakovost življenja, socialna vključenost, zaposlovanje, strokovni delavci, CUDV, diplomske naloge
Published in ReVIS: 09.01.2023; Views: 697; Downloads: 57
Full text (1,43 MB)

Abstract: Teoretična izhodišča: Telesno in duševno zdravje predstavljata perečo problematiko po vsem svetu, ne nazadnje tudi zaradi pandemije Covida 19. Namen raziskave je raziskati delovanje transcendentalne meditacije ter njeno učinkovitost na telesno in duševno zdravje. Metoda: Uporabljen je bil kritični pregled literature s pomočjo podatkovnih baz PsycINFO, PsycARTICLES, SAGE Journals, Science Direct, PubMed in Google Scholar. Omejitveni kriteriji iskanja so bili: članki in strokovne knjige, objavljeni v recenzirani strokovni/znanstveni reviji, uporaba primernih in zanesljivih statistik, raziskujejo učinke tehnike transcendentalne meditacije na področju duševnega in telesnega zdravja ter vključujejo primerjavo transcendentalne meditacije in drugih tehnik. Pri pregledu literature je bila uporabljena vsebinska analiza prebranega gradiva. Rezultati: V podrobnejši pregled celotnega besedila je bilo od 966.141 zadetkov vključenih 533 zadetkov, v končno analizo pa 205 člankov. Odkrili smo, da gre za dobro metodološko zasnovane raziskave: hierarhično je najvišje na lestvici 29 sistematičnih pregledov randomiziranih in nerandomiziranih kliničnih študij in metaanaliz, sledi 147 posamičnih randomiziranih in nerandomiziranih kliničnih študij, nato sledi 5 sistematičnih pregledov korelacijskih študij ter 24 posameznih korelacijskih študij. Ugotovitve: Transcendentalna meditacija se kaže kot učinkovita tehnika, uporabna tako pri preventivi kot kurativi. Vadba transcendentalne meditacije pomembno vpliva na zmanjšanje stresa, anksioznosti, depresije, različnih vrst glavobolov, porabe alkohola in drog, srčno-žilnih bolezni, diabetesa, holesterola, ADHD, PTSD, porabo zdravil, senzitivnosti simpatičnega živčnega sistema, nespečnosti ter pomembno vpliva na boljšo šolsko uspešnost, ustvarjalnost, inteligentnost, spomin, produktivnost, kognitivno in vedenjsko fleksibilnost, počasnejše staranje, rehabilitacijo zapornikov in večjo koherentnost delovanja možganov. Določena področja so bolj raziskana kot druga, se pa vsa kažejo kot empirično odprta in primerna za nadaljnje raziskovanje. Dotaknemo se tudi pomanjkljivosti in možnosti za nadaljnje raziskovanje.
Keywords: transcendentalna meditacija, duševno zdravje, telesno zdravje, možgani, hormonski sistem, druge meditacije, diplomske naloge
Published in ReVIS: 23.12.2022; Views: 1360; Downloads: 461
Full text (926,48 KB)

Abstract: Temo diplomske naloge zasvojenost smo izbrali, ker se nam zdi precej aktualen problem današnjega časa. Z zasvojenostjo se zaradi različnih dejavnikov srečuje vsak dan več ljudi. Posamezniki, ki se zavejo problema zasvojenosti, se pogosto odločijo, da pomoč poiščejo v neprofitnih organizacijah, namenjenih zdravljenju zasvojenosti. V diplomski nalogi preverjamo, kako zdravljenje zasvojenosti v terapevtski skupnosti Sopotnica vpliva na osebno rast uporabnikov. Preverili smo, kako so se spreminjale delovne navade, strategije reševanja problemov in počutje uporabnikov tekom zdravljenja. Vzorec raziskave predstavljajo trije uporabniki, ki so v terapevtsko skupnost vključeni že najmanj deset mesecev. Uporabnike, ki imajo za sabo že nekajmesečno bivanje v skupnosti, smo izbrali z namenom, da bi preverili kakšne spremembe so dosegli od začetka zdravljenja do danes. Kot metodo raziskovanja smo uporabili intervju. Ugotovili smo, da kljub težkim začetkom v skupnosti, uporabniki vidijo in cenijo svoj napredek. Vsi sodelujoči v raziskavi poročajo o drastičnem izboljšanju počutja, boljšem spoprijemanju s problemi ter dobro izoblikovanimi delovnimi navadami. Intervjuvanci poročajo, da jim je zdravljenje v terapevtski skupnosti omogočilo globlji pogled vase. Poleg tega so se prvič soočili s samorazkrivanjem s pomočjo terapevtov v skupnosti. V terapevtski skupnosti so s souporabniki vzpostavili pristen, odprt in zaupanja vreden odnos. Po njihovem mnenju jih je program terapevtske skupnosti dobro pripravil za reintegracijo v družbo.
Keywords: zasvojenost, odvisnost, droge, terapevtska skupnost, osebna rast, počutje, diplomske naloge
Published in ReVIS: 17.05.2022; Views: 766; Downloads: 43
Full text (1,43 MB)

Abstract: Namen: Kultiviranje čuječnosti v vsakdanjem življenju prinaša mnogo pozitivnih učinkov na področju psihičnega blagostanja in kvalitete življenja. Nekateri avtorji zagovarjajo, da je čuječnost lahko prva obrambna linija na področju duševnega zdravja splošne populacije. Obstaja veliko različnih pristopov poučevanja čuječnosti. Eden učinkovitejših in najbolj raziskanih je na čuječnosti temelječ tečaj za soočanje s stresom – MBSR. Sama časovna in praktična zahtevnost tečaja MBSR pa lahko marsikaterega potencialnega uporabnika odvrne. Tako se v magistrskem delu sprašujemo, ali je lahko strnjen tečaj čuječnosti v spletni izvedbi še učinkovit za splošno neklinično populacijo? Metoda: MBSR smo zreducirali na dve intenzivni srečanji, ki smo ju preko spletne platforme Zoom izvedli na vzorcu študentov tretjega letnika Psiho-socialne pomoči na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici. S kvalitativno raziskovalno metodo smo s polstrukturiranim intervjujem (takoj po tečaju in dva meseca po tečaju) skušali oceniti učinkovitost tečaja tako, da smo 12 udeležencev spraševali po zaznanih praktičnih koristih osebne prakse čuječnosti, po izkušnjah s planiranjem le-te ter po njihovi izkušnji tečaja preko spleta. Rezultati: Večina udeležencev je uspela razviti osebno prakso čuječnosti in jo tudi vzdrževati dva meseca po tečaju. Prav tako večina udeležencev zaznava pozitivne učinke osebne prakse čuječnosti. Udeleženci spletno izvedbo v večini ocenjujejo kot primerno, nekateri jo celo preferirajo zaradi občutka varnosti. Zaključek: Ugotavljamo, da je strnjen in modificiran tečaj čuječnosti za soočanje s stresom v spletni izvedbi lahko učinkovit za posameznike, ki osebno prakso čuječnosti ocenjujejo kot koristno, se ne soočajo s klinično motnjo in jih v osebnem življenju ne doletijo nepredvidljivi izredno stresni dogodki, preden se osebna praksa čuječnosti ne utrdi. Ugotovitev zaradi metodoloških omejitev ne moremo posploševati, lahko pa služijo kot kompas za nadaljnje raziskovanje.
Keywords: čuječnost, MBSR, spletne intervencije, osebna praksa čuječnosti, koristi, magistrske naloge
Published in ReVIS: 05.05.2022; Views: 1033; Downloads: 161
Full text (1,20 MB)