Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


71 - 80 / 111
First pagePrevious page3456789101112Next pageLast page
71.
72.
Spolne zlorabe otrok in kazensko pravo : diplomsko delo
Katarina Ilijevska, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Spolna zloraba otroka pomeni grobo kršitev otrokovih pravic. Posledice spolne zlorabe, doživete v otroštvu, so daljnosežne, močno omejijo in pohabijo zdrav razvoj otroka. Žrtve zaznamujejo in vplivajo na kvaliteto njihovega življenja tudi v odrasli dobi. Pri obravnavi spolno zlorabljenih otrok so ozaveščenost, strokovna odličnost in ustrezna pravna regulacija ključnega pomena. Varstvo pred nasiljem nad otroki države zagotavljajo na podlagi ustave, mednarodnih aktov, zakonov in podzakonskih predpisov. Ta diplomska naloga se na eni strani ukvarja s posledicami spolne zlorabe otroka na podlagi dosedanjih raziskav in storilci ter na drugi s kazenskopravno teorijo in določbami zakona, povezanimi z obravnavanim področjem. V njej proučujemo različne vplive na razvoj tega dela kazenskega prava in kaznovalno prakso sodišč v zvezi s kaznivim dejanjem spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. Analiza podatkov je pokazala, da je trend števila zapornih kazni in pogojnih obsodb za kazniva dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, v porastu. Pri primerjavi povprečne višine zaporne kazni, prisojene za posamezno obliko kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, je analiza podatkov pokazala, da so kazni, prisojene po danes veljavnem, strožjem Kazenskem zakoniku (KZ-1), nekoliko višje od kazni, prisojenih po nekdaj veljavnem Kazenskem zakoniku Republike Slovenije (KZ), vendar razlika ni bistvena. Rezultati so bili podobni tudi pri primerjavi pogojnih obsodb po obeh zakonih.
Keywords: spolne zlorabe otrok, storilci, posledice, kazensko pravo, sankcioniranje storilcev
Published in ReVIS: 31.12.2020; Views: 2094; Downloads: 232
.pdf Full text (2,87 MB)

73.
74.
75.
76.
Predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije : zaključeno 2008, prihajajoče 2021
Mateja Marolt, 2019, master's thesis

Abstract: Republika Slovenije je bila prva med novimi državami članicami Evropske unije, ki je prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije. To je bil zanjo kot mlado in majhno državo velik in odgovoren izziv nacionalnega pomena. V podobni vlogi se bo znašla tudi v letu 2021. Magistrsko delo obravnava glavne vidike predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije v prvi polovici leta 2008 v povezavi s pripravami, izvedbo in uspešnostjo uresničitve prednostnih nalog ter trenutno znanih dejstev z vidika priprav za prihajajoče predsedujoče polletje, tj. v drugi polovici leta 2021. V korelaciji z raziskano literaturo in viri ter uporabo znanstvenoraziskovalne metodologije magistrsko delo raziskuje in opredeljuje predstavitev Republike Slovenije kot kompetentne, zaupanja vredne in sposobne države v vlogi predsedujoče Svetu Evropske unije. Obenem opredeljuje tudi morebitne stične točke in razlike med obema predsedovanjema in podaja izhodišča za spremembe ter izboljšave v času prihajajočega mandata v letu 2021. V zvezi z vlogo Republike Slovenije pri predsedovanju Svetu Evropske unije magistrsko delo nadalje ugotavlja, ali majhnost Slovenije v smislu števila prebivalcev ter nizkega BDP-ja oziroma nižjih finančnih sredstev predstavlja prednost ali slabost, ter odgovarja, kako je Slovenija delovala kot organizatorka številnih dogodkov in kakšna država je izpadla v očeh ostalih držav oziroma drugih Evropejcev. Magistrsko delo ugotavlja, da se je pot v evropsko elito uglednih držav še bolj odprla, čeprav jo pri tem čaka še precej dela.
Published in ReVIS: 11.12.2020; Views: 1423; Downloads: 143
.pdf Full text (1,86 MB)

77.
78.
Pogled na delo in delovne naloge informatika v javni upravi z vidika informatikov in ostalih javnih uslužbencev : Magistrska naloga
Matej Maver, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo raziskuje pogled na delo in delovne naloge informatika v javni upravi. Na osnovi analize uradnih dokumentov sem v empiričnem delu raziskal, koliko informatiki in drugi javni uslužbenci poznajo delovne naloge informatikov glede na uradne dokumente RS, koliko in kako delo informatikov odstopa od v zakonodaji zapisanih nalog, kakšna so pričakovanja drugih javnih uslužbencev in v katerih primerih se le-ti najpogosteje obrnejo na službo za informatiko. Rezultati so pokazali, da so tako informatikoma kot drugim javnim uslužbencem, vključenim v raziskavo, znane in jasne naloge, ki naj bi jih informatiki opravljali. V prvi vrsti se od informatikov pričakuje, da ponujajo tehnično podporo uporabnikom, zaradi česar prihaja do pomanjkanja časa za razvoj in nadgradnjo strojne ter programske opreme, za načrtovanje projektov. Raziskava je v ospredje postavila tudi potrebo po oblikovanju bolj strukturiranih, organiziranih in strokovno vodenih služb za informatiko, z več usposobljenega kadra s področja informatike.
Keywords: javna uprava, javni uslužbenci, informatika v javni upravi, delovne naloge informatika, informacijsko-komunikacijska tehnologija
Published in ReVIS: 03.11.2020; Views: 1689; Downloads: 220
.pdf Full text (1,85 MB)

79.
Ustavni sistemi enklav : magistrsko delo
Katarina Štekar, 2020, master's thesis

Abstract: Enklava je del ozemlja, ki je obkroţen z ozemljem druge drţave. Poznamo več vrst enklav, in sicer razdelimo jih lahko v tri glavne skupine: enklave kot suverene drţave, nesuverene enklave in enklave na drţavni ravni. Vsaka skupina enklav se še naprej deli v podskupine. V magistrskem delu je več poudarka na suverenih enklavah, ki pa jih tudi ni veliko. Na svetu je samo šest takšnih drţav: Kraljevina Lesoto, San Marino, Vatikanska mestna drţava, Gambija, Sultanat Brunej in Kneţevina Monako. Poleg instituta enklav magistrsko delo obsega tudi ustavne sisteme teh drţav. Omeniti pa je treba še izraz eksklava. Eksklava je ozemlje, obkroţeno z ozemljem dveh tujih drţav. Izrazov med seboj ne moremo enačiti, ker obstajajo nekateri primeri, kjer ne moremo uporabiti obeh izrazov. V veliki večini primerov je isto ozemlje enklava v razmerju do tuje drţave, ki jo obkroţa, in hkrati tudi eksklava v razmerju do svoje matične drţave. Odvisno je le od tega, kateri odnos ţelimo izpostaviti. Če imamo v mislih razmerje z matično drţavo, gre za eksklavo, če pa imamo v mislih razmerje s tujo drţavo, gre za enklavo.
Keywords: enklava, ustavni sistem, Kraljevina Lesoto, človekove pravice, Kneţevina Monako, San Marino, Vatikan, Gambija, Sultanat Brunej
Published in ReVIS: 29.07.2020; Views: 2154; Downloads: 152
.pdf Full text (1,58 MB)

80.
Projekt dobrodelna kuhinja : diplomska naloga
Mitja Šutar, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava dva aktualna socialna problema v slovenski družbi. Prvi problem je velika količina zavržene hrane, drugi pa revščina. Cilj diplomske naloge je bil zasnovati projekt »Dobrodelna kuhinja« in z njim omogočiti pripravo hrane za obubožane posameznike v Sloveniji iz zavrženih, a še uporabnih živil. Ob pripravi projekta smo prejeli veliko pozitivnih povratnih informacij, tudi hipoteze smo lahko potrdili: zgled nemške restavracije, ki pripravlja obroke iz zavrženih živil, bi lahko implementirali v dobrodelno kuhinjo v Sloveniji, dobrodelne organizacije bi bile pripravljene voditi projekt dobrodelne kuhinje, skladno s pripravljenim elaboratom, in trgovine bi bile pripravljene oddajati zaloge hrane s pretečenim rokom uporabe dobrodelni kuhinji. Vendar se v Novem mestu že izvaja podoben projekt, zato bi bilo smiselno izpeljati naš projekt le kot nadgradnjo obstoječega.
Keywords: projektni menedžment, zavržena hrana, dobrodelna kuhinja, dobrodelne organizacije, trgovske verige
Published in ReVIS: 31.05.2020; Views: 2318; Downloads: 163
.pdf Full text (1,22 MB)

Search done in 1.36 sec.
Back to top