81. Stanovanjska gradnja in evropska shema za okoljsko poročanje Level(s) : magistrsko deloKatarina Barlič, 2019, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava področje stanovanjske gradnje in shemo za okoljsko poročanje Level(s). Obravnava stanovanjsko problematiko, dotakne se tako pomanjkanja stanovanj kot tudi problema nehomogene in nekakovostne gradnje. Izpostavlja pomen trajnostnega načrtovanja. Za potrebe magistrskega dela smo izbrali nepozidano stavbno zemljišče, za katerega smo s pomočjo sheme Level(s) zastavili osnovne cilje, ki naj bi jih načrtovana stanovanjska gradnja dosegla. Prvi, teoretični del magistrskega dela temelji na pregledu literature s področja stanovanjske in trajnostne gradnje, na analizi sheme za okoljsko poročanje Level(s) in na pregledu regulative. V drugem, empiričnem delu smo predstavili stanovanjsko gradnjo na območju z oznako urejanja prostora DŽ-54, predstavili smo makro, mezo in mikro lokacijo ter izpostavili tipologije, ki pridejo v poštev pri načrtovanju stanovanjske gradnje. Za obravnavano območje smo preučili veljavno prostorsko zakonodajo ter na primeru načrtovanja stanovanjske gradnje uporabili shemo za okoljsko poročanje Level(s). Evropska shema za okoljsko poročanje Level(s) je sestavljena iz šestih makro ciljev, za dosego katerih je predvidena uporaba kazalnikov. Pri shemi smo uporabili kazalnike, ki so obvezni za uporabo sheme Level(s). S pomočjo zbrane literature smo si na podlagi podobnosti zastavili cilje za fazo načrtovanja projekta stanovanjske gradnje na obravnavanem območju. S tem smo zastavili izhodišča za zasnovo modela ocenjevanja trajnostnega potenciala projektov, ki ga bo mogoče uporabiti tudi v prihodnje. Ugotovili smo, da omejitve in pogoji na izbrani lokaciji omogočajo razvoj strnjene stanovanjske gradnje. Ugotovili smo tudi, da je zasnova projekta načrtovanja stanovanjske gradnje na obravnavanem območju s pomočjo uporabe Sheme Level(s) kompleksna, pri čemer trajnostni kriteriji stavb še niso dovolj uveljavljeni.
Published in ReVIS: 20.02.2020; Views: 2129; Downloads: 164
 Full text (2,32 MB) |
82. |
83. Stili vodenja na Dolenjskem in v Posavju ter raziskava uporabe informacijsko komunikacijskih tehnologij kot pripomočkov za uspešnejše vodenje : magistrska nalogaMarko Jurman, 2019, master's thesis Abstract: Skozi nalogo smo obravnavali različne stile vodenja: tri klasične (avtokratsko vodenje, participativno vodenje ter Laissez-Faire vodenje) in dva novejša stila (transakcijsko in transformacijsko vodenje). Osredotočili smo se na preučevanje različnih stilov vodenja v dolenjski in posavski regiji, ter katere IKT pripomočke vodje uporabljajo v pomoč vodenju. Pridobljene podatke smo analizirali in na podlagi ankete in intervjujev, ki smo jih izvedli v sklopu raziskave, preverili, kateri stil je prevladujoč v raziskovanih regijah, kakšne kompetence vodje, kako se spoprijemajo s spremembami in kako motivirajo. Ugotovili smo, da v preučevanih regijah ni prevladujočega stila vodenja, nekoliko sicer izstopa transformacijski stil vodenja, ki je od preučevanih stilov vodenja najbolj naklonjen spremembam in se z njimi najlažje sooča.
Keywords: vodenje, stili vodenja, uspešni vodja, IKT pripomočki, motiviranje
Published in ReVIS: 18.12.2019; Views: 2427; Downloads: 153
Full text (1,31 MB) |
84. Evropska državljanska pobuda : od uveljavitve do danesMojca Žavbi Tič, 2019, master's thesis Abstract: Evropska državljanska pobuda je instrument neposredne demokracije, ki je bil vpeljan z Lizbonsko pogodbo z namenom zmanjševanja demokratičnega primanjkljaja v Evropski uniji. Evropska državljanska pobuda državljanom Unije omogoča, da Evropsko komisijo spodbudijo k spremembi zakonodaje Evropske unije. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo poleg opredelitve in razumevanja demokratičnega primanjkljaja v Evropski uniji proučili temeljne elemente njene demokratične ureditve, ki poskušajo ta primanjkljaj odpraviti ali vsaj zmanjšati: državljanstvo Unije, volitve v Evropski parlament, vlogo nacionalnih parlamentov v Evropski uniji in evropsko državljansko pobudo. Podrobneje je predstavljena prav slednja, pri čemer sta najprej prikazana nastanek in razvoj evropske državljanske pobude, nato pa normativna ureditev njene uporabe, upoštevajoč novosti, ki jih je prinesla nedavno sprejeta Uredba (EU) 2019/788. V empiričnem delu je bila izvedena analiza vloženih evropskih državljanskih pobud (tako uspešnih kot neuspešnih) od uveljavitve do 30. 6. 2019. Prav tako smo prikazali, kakšno pravno varstvo imajo na voljo organizatorji oziroma pobudniki v primeru neaktivnosti Evropske komisije po uspešno izvedeni pobudi. Preučena literatura in viri, izvedena analiza vloženih evropskih državljanskih pobud in sodna praksa Sodišča Evropske unije so nas pripeljali do ugotovitve, da evropska državljanska pobuda v praksi ni zaživela v takšni meri, kot je bilo predvideno, državljani Unije pa se - glede na število vloženih pobud oziroma število dejansko uspešnih pobud - tega instrumenta neposredne demokracije premalo poslužujejo.
Published in ReVIS: 08.11.2019; Views: 2373; Downloads: 204
Full text (1,03 MB) |
85. Umestitev slovenskega znakovnega jezika v Ustavo Republike Slovenije : magistrsko deloAnja Plevčak, 2019, master's thesis Abstract: Magistrsko delo raziskuje aktualno pravno in strokovno vprašanje umestitve slovenskega znakovnega jezika v Ustavo Republike Slovenije. Sklicuje se na domače in tuje doktrinarne in pravne vire ter na mednarodne instrumente s področja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pri čemer je v ospredju pravica gluhe skupnosti do uporabe svojega jezika. Pozornost dela je zato posebej usmerjena v razumevanje slovenskega znakovnega jezika, njegove zgodovine in razvoja ter pomena usvajanja jezika že v zgodnjem otroštvu. Raziskava je pokazala, da je pravica gluhih oseb do uporabe svojega jezika v slovenskem pravnem redu sicer zadovoljivo urejena, vendar gluhim uporabe svojega, tj. znakovnega jezika, ne omogoča v celoti. Komunikacija igra pomembno vlogo v človekovem življenju. Ena od najpomembnejših in osnovnih človekovih potreb je prav potreba po sporočanju. Ker je slovenski znakovni jezik slabo raziskan in gluhi nimajo možnosti izobraževanja v svojem jeziku po vsej vzgojno-izobraževalni vertikali, bi bilo treba pravico do tega znakovnega jezika umestiti v Ustavo Republike Slovenije. S tem bi osmislili pravico gluhe skupnosti do uporabe svojega jezika, dvignili oziroma okrepili pomen znakovnega jezika, približali znakovni jezik ne le gluhi skupnosti, temveč tudi slišeči populaciji, ter omogočili gluhim boljšo vključitev v družbo.
Published in ReVIS: 08.11.2019; Views: 2628; Downloads: 244
Full text (1,27 MB) |
86. Analiza sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi Avstrija proti Nemčiji (C-591/17) : diplomsko deloManca Zemljič, 2019, undergraduate thesis Abstract: Osrednji del diplomskega dela predstavlja analiza nedavno sprejete sodbe SEU v zadevi Avstrija proti Nemčiji (C-591/17) glede načela prepovedi diskriminacije na podlagi državljanstva, ki v strokovni literaturi še ni (obsežno) preučena. S pomočjo deskriptivne metode smo predstavili tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti po pravu EU. Z uporabo zgodovinske metode smo si pomagali pri prikazu dosedanje sodne prakse SEU v zadevah, ki so potekale na podlagi 259. člena PDEU. Za preučitev sodbe je bila ključna metoda analize. V sklepnem delu diplomskega dela smo uporabili metodo sinteze. Pojasnili smo razloge, zaradi katerih je postopek, v katerem tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti vloži država članica EU proti drugi državi članici EU, izjemno redek. Ključne pa so ugotovitve, ki se nanašajo na preučitev sodbe SEU v zadevi Avstrija proti Nemčiji. Predstavili smo ozadje primera in kot ključni argument SEU izpostavili ugotovitve, ki izhajajo iz presoje prvega očitka, v katerem je bilo ugotovljeno, da je posledica sporne nemške zakonodaje manj ugodna obravnava lastnikov in voznikov vozil, ki so vozila registrirali v drugih državah članicah, v primerjavi z lastniki vozil, ki so vozila registrirali v Nemčiji. Poleg tega smo v diplomskem delu navedli pet posledic, ki jih (lahko) ima konkretna sodba za države članice in EU. Posledice smo preučili v sklopu širše sodne prakse SEU v zvezi s postopkom na podlagi 259. člena PDEU in z vsebinskega vidika.
Published in ReVIS: 30.10.2019; Views: 2956; Downloads: 268
Full text (963,54 KB) |
87. Lastnosti dobrega projektnega vodje v IT podjetju : diplomska nalogaJože Zupanič, 2019, undergraduate thesis Abstract: Vsakodnevno se srečujemo s projekti, njihovi zahtevami in omejitvami, zato je potreba po projektnem vodenju nujna. Oseba, ki je odgovorna za projekt, njegovo izvajanje in uspešen zaključek, je projektni vodja.
V prvem delu diplomske naloge so predstavljena teoretična izhodišča, povezana s projektnim menedžmentom in projektnim vodenjem, v drugem delu pa je bila, za namen preverjanja hipotez, narejena analiza ankete in intervjujev, ki so bili opravljeni v IT podjetju.
Pokazalo se je, da je IT podjetje uspešno pri izvajanju projektov, vendar rezultati teh projektov niso vedno po pričakovanjih. Najpogostejši način vodenja v IT podjetju je informativni način. Najpomembnejše lastnosti dobrih projektnih vodij so smisel za organizacijo, strokovnost in dobre vodstvene sposobnosti. V ostalih gospodarskih dejavnostih so pomembne iste lastnosti projektnega vodje kot v IT dejavnosti.
Keywords: projekt, projektni management, vodenje projekta, projektni vodja, lastnosti projektnega vodje
Published in ReVIS: 04.10.2019; Views: 4000; Downloads: 327
Full text (914,93 KB) |
88. |
89. Unija kapitalskih trgov : diplomsko deloJaka Rogelj, 2019, undergraduate thesis Abstract: Unija kapitalskih trgov je ideja Evropske komisije pod vodstvom Jeana-Clauda Junckerja, in sicer kako dokončati notranji trg Evropske unije. Skozi zgodovino je namreč več komisij poskušalo doseči popolno integracijo notranjega trga, še posebej dela o pretoku kapitala, vendar so bili vsi poskusi do zadnjega neuspešni. V diplomskem delu sta uporabljeni zgodovinska metoda z namenom orisa začetkov prostega pretoka kapitala in deskriptivna metoda, s katero je opisana pot, ki jo je prehodila ideja o Uniji kapitalskih trgov, pri odgovorih na zastavljena vprašanja pa sta bili uporabljeni predvsem metoda analize in metoda sinteze. Cilj diplomskega dela je ugotoviti, ali je Evropski komisiji uspelo doseči zastavljene cilje o ustanovitvi Unije kapitalskih trgov, katera zakonodaja je bila sprejeta na tem področju ter kaj je bilo spremenjeno in s katerim namenom oziroma kaj posamezna novost predstavlja pri gradnji Unije kapitalskih trgov. Preučena literatura ter analiza zakonodaje in drugih gradiv sta pripeljali do ugotovitve, da je Evropski komisiji uspelo postaviti temelje kapitalske unije. To pomeni, da so bili sprejeti bistveni zakonodajni akti, ki jih je predlagala Evropska komisija in ki predstavljajo gradnike zagona integriranega trga kapitala. Kljub postavljenim temeljem pa se zdi, da Unija kapitalskih trgov še nekaj časa ne bo delovala na način, na kakršnega je bila zamišljena. Šele ko bo Unija kapitalskih trgov prešla v kri resničnih uporabnikov in šele ko se bodo s pomočjo prakse temelji, ki jih je uspešno postavila Evropska komisija, razvijali naprej, bo mogoče govoriti o Uniji kapitalskih trgov, kot si jo je zamislila Junckerjeva komisija.
Published in ReVIS: 19.09.2019; Views: 2596; Downloads: 220
Full text (370,42 KB) |
90. Opazuj, razmisli, izumi, patentiraj : smernice za izumiteljeUrška Fric, 2019, other monographs and other completed works Keywords: izumi, računalniški izumi, intelektualna lastnina, patenti, licence, start-up
Published in ReVIS: 27.08.2019; Views: 2941; Downloads: 20
 Link to file |
