Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Motnja neprilagojenega sanjarjenja je še precej neraziskan in nepoznan pojav, ki pridobiva vse več pozornosti v znanstveni skupnosti, saj lahko negativno vpliva na različna področja življenja posameznikov. V zadnjih letih se je pojavilo vse več raziskav, v katerih se raziskovalci posvečajo preučevanju različni vidikov neprilagojenega sanjarjenja ter tudi značilni komorbidnosti pojava. Motnja je bila do sedaj najpogosteje raziskana v kontekstu kategorij vedenjske zasvojenosti ter disociativnih motenj. V nalogi smo na vzorcu slovenske populacije raziskali izkušnje posameznikov z motnjo neprilagojenega sanjarjenja. Kandidati za raziskavo so bili izbrani na podlagi dveh kriterijev, in sicer so morali posamezniki doseči potreben rezultat na lestvici za neprilagojeno sanjarjenje MDS-16 ter sami svoje sanjarije oceniti kot neprilagojene. Z desetimi kandidati smo izvedli individualne intervjuje v sklopu kvalitativne raziskave, kjer so posamezniki opisovali subjektivne izkušnje, vključno s sprožilci, pogostostjo, trajanjem in vsebino sanjarij, prav tako pa tudi čustvenim in kognitivnim odzivom nanje. Poskušali smo razumeti tudi posledice neprilagojenega sanjarjenja v povezavi s posameznikovim vsakodnevnim, poklicnim in akademskim delovanjem, medosebnimi odnosi ter duševnim zdravjem. Čeprav se zgodbe in doživljanje vsakega posameznika razlikujejo med sabo, je bilo nekaj skupnih točk prisotnih pri vseh intervjuvancih. Predvsem skrivanje vedenja, ker je povezano z občutkom sramu in krivde, ter večinoma občutek nemoči, ko pride do nadzora lastnega vedenja in kako močno to vpliva na življenje in slabša kakovost njihovega življenja. Neprilagojeno sanjarjenje se redko pojavlja kot samostojna motnja, ampak je pri pojavu značilna komorbidnost, kar smo ugotovili tudi v primeru naših intervjuvancev. Na podlagi odziva na našo raziskavo je postalo jasno, da v Sloveniji živi veliko ljudi, ki jim sanjarjenje predstavlja neprilagojen mehanizem za soočanje s težavami in nezadovoljstvom v življenju ter da pri tem nimajo podpore. Čeprav neprilagojeno sanjarjenje še ni priznano kot uradna diagnoza, se je v naši raziskavi jasno pokazala potreba po nadaljnjem raziskovanju ter ozaveščanju psihoterapevtov, svetovalcev in splošne javnosti o pojavu neprilagojenega sanjarjenja.
Keywords: sanjarjenje, neprilagojeno sanjarjenje, komorbidnost, vedenjske zasvojenosti, disociativne motnje
Published in ReVIS: 07.02.2024; Views: 999; Downloads: 35
Full text (1,26 MB)

Keywords: korporativna varnost, vrste goriv, elektroenergetski sektor, kritična infrastruktura, diplomsko delo
Published in ReVIS: 02.02.2024; Views: 1087; Downloads: 24
Full text (1,04 MB)

Abstract: V današnjem času, času hitrih sprememb na vseh področjih življenja, je podjetništvo ključni dejavnik razvoja, ključna gonilna sila pa so podjetniki, ljudje, ki jih vodi želja, da bi nekaj novega ustvarili, izboljšali. Podjetniki preživljajo veliko časa v podjetju, odločati se morajo o prihodnosti podjetja, pri tem tvegajo kapital, ki so ga vložili v podjetje, reševati morajo svoje težave in pogosteje še težave zaposlenih, povezujejo poslovno in zasebno življenje, probleme, ki nastajajo v podjetju, rešujejo v prostem času, kar povečuje stres. Takšno okolje lahko negativno vpliva na duševno zdravje podjetnikov, posledično pa lahko vodi v slabše odločitve, zmanjšano produktivnost, slabe medosebne odnose z zaposlenimi ter ovira kreativnost in inovativnost, kar ima negativen vpliv na podjetnikovo uspešnost. Ugotavljali smo povezanost med duševnim zdravjem podjetnikov in podjetnikovo uspešnostjo, ki jo sestavljata poslovni uspeh in zadovoljstvo z življenjem. Želeli smo raziskati, kdo so podjetniki z boljšim duševnim zdravjem. Duševno zdravje smo merili z vprašalnikom DASS-21, poslovni uspeh s finančnimi kazalniki, povprečno stopnjo rasti dobička, prihodka in števila zaposlenih v zadnjih štirih letih, zadovoljstvo z življenjem pa z vprašalnikom o zadovoljstvu z življenjem. V raziskavi je sodelovalo 289 slovenskih podjetnikov. Ugotovili smo, da so podjetniki z boljšim duševnim zdravjem bolj zadovoljni z življenjem, medtem ko povezava med duševnim zdravjem in poslovnim uspehom ni bila statistično značilna. Ugotovili smo, da so podjetniki boljšega duševnega zdravje kot podjetnice, prav tako so boljšega duševnega zdravja tisti podjetniki, ki imajo podjetje že dalj časa kot podjetniki začetniki. Pokazalo se je, da je preventivno delovanje podjetnikov za preprečevanje in obvladovanje stresa povezano z boljšim duševnim zdravjem v primeru telesne dejavnosti in izvajanju sprostitvenih tehnik. Z raziskavo smo dodali nova spoznanja na področju proučevanja duševnega zdravja podjetnikov, podjetnike pa smo želeli ozavestiti o pomenu duševnega zdravja v podjetju in skrbi za duševno zdravje podjetnikov in njihovih zaposlenih.
Keywords: duševno zdravje, podjetnik, podjetniški uspeh, stres na delovnem mestu, podjetniški stres, skrb za duševno zdravje
Published in ReVIS: 01.02.2024; Views: 1181; Downloads: 0
Full text (1,43 MB)

Abstract: Bolniki s krvnim rakom se ob spoprijemanju z diagnozo, zdravljenjem in rehabilitacijo soočajo s številnimi obremenjujočimi mislimi in čustvi. Približno tretjina onkoloških bolnikov med zdravljenjem in okrevanjem doživlja globljo duševno stisko, zaradi katere poiščejo strokovno pomoč. Psihosocialna podpora v Sloveniji je zaradi preobremenjenosti psihoonkološke službe in pomanjkanja kliničnih psihologov v sistemu javnega zdravstva ter dodatno še zaradi posledic epidemije covid-19 bolnikom z rakom težko dostopna v času, ko jo ti najbolj potrebujejo. Zato je Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L, septembra 2021 vzpostavilo spletno platformo Posvetuj.se, ki neposredno odgovarja na nenaslovljene potrebe bolnikov s krvnim rakom in njihovih bližnjih po psihosocialni podpori. Da bi empirično ugotovili, kakšna je vrednost spletne platforme Posvetuj.se za uporabnike, smo opravili kvalitativno raziskavo. V vzorec smo vključili pet bolnikov s krvnim rakom, ki so se udeležili enega ali več spletnih posvetov s kliničnimi psihologinjami. Na glavno raziskovalno vprašanje, kakšna je vrednost spletnih posvetov s kliničnimi psihologinjami na spletni platformi Posvetuj.se, so uporabniki poročali o razbremenitvi; olajšanju; usmeritvah za prostovoljsko delo; obvladovanju prisilnih misli s preusmerjanjem in sprostitvenimi tehnikami; učenju sprejemanja situacije; varnem prostoru, v katerem lahko izraziš strahove; sprejetosti, podpori in razumevanju in priložnosti, da na stvari uporabnik pogleda z druge, bolj razumske perspektive. Kot osrednjo vrednost Posvetuj.se izpostavljajo hiter dostop do psihosocialne podpore, strokovnost in brezplačnost storitve ter lajšanje duševne stiske. Zato lahko utemeljeno sklepamo, da spletna platforma Posvetuj.se pomembno prispeva k primarni in sekundarni preventivi duševnega zdravja bolnikov s krvnim rakom.
Keywords: rak, bolniki s krvnim rakom, duševna stiska, duševno zdravje, psihosocialna podpora, psihoonkologija, spletno svetovanje
Published in ReVIS: 01.02.2024; Views: 1158; Downloads: 16
Full text (1,18 MB)

Abstract: V mnogih raziskavah se izpostavlja pomembnost celostne obravnave športnikov, saj je le-ta izredno kompleksna. Priprava športnika zajema fizično, tehnično in nazadnje tudi psihološko pripravo. Potrebo po psihosocialni obravnavi športnika v pionirskih in mladinskih kategorijah smo želeli v tej magistrski nalogi prepoznati kot ključni element razvoja posameznika, in sicer ne le kot športnika, ki potrebuje interdisciplinarno obravnavo, temveč kot osebo, ki se razvija in osebnostno raste. V teoretičnem delu naloge smo s pomočjo strokovne literature, člankov, publikacij in drugih virov opisali pomembnost športa za otroke – mladostnike. Čustva smo opredelili glede na njihov vpliv. Dotaknili smo se psihološkega razvoja otrok in zahtev športa ter odkrivali značilnosti dvojne kariere med mladimi športniki. V osrednjem delu smo spoznavali tekmovalni režim v Sloveniji in Italiji ter pomen vseh akterjev na športnikovi poti. V zadnjem delu pa smo se dotaknili športnikove kognicije, kjer smo predstavili trenutno situacijo psihosocialne pomoči mladim športnikom v Sloveniji. V empiričnem delu naloge smo predstavili rezultate kvantitativne raziskave. Opravili smo jo na vzorcu 115 mladih športnikov, starih 12-19 let, ki so izpolnili anketni vprašalnik, usmerjen v prepoznavanje športnikovega zavedanja negativnih čustev ter prepoznavanje potreb po psihosocialni obravnavi. V tem delu smo predstavili tudi rezultate kvalitativne raziskave, ki smo jo opravili na vzorcu sedmih pionirskih športnikov s pomočjo izvajanja petih individualnih srečanj. Na podlagi individualnih srečanj so športniki podali svoj pogled na to izkušnjo. Rezultati, ki smo jih pridobili z raziskavo, v veliki meri potrjujejo potrebo po psihosocialni obravnavi športnikov kot preventiva pred nastankom duševnih stisk.
Keywords: celostna obravnava, psihološko priprava, psihosocialna obravnava, pionirske in mladinske kategorije, razvoja posameznika, interdisciplinarna obravnava, športnik, pomembnost športa, osebnostna rast, čustva, dvojna kariera, tekmovalni režim, duševna stisk
Published in ReVIS: 01.02.2024; Views: 1052; Downloads: 51
Full text (2,27 MB)