Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: V magistrskem delu bomo celostno obravnavali problematiko diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti pri posvojitvah pred ESČP. Ustvarili bomo prispevek, ki bo pripomogel k boljšemu razumevanju odločitev ESČP, njihove pomanjkljivosti ter sprememb mnenja sodišča na podlagi družbenega vpliva. Predstavili bomo, ne le, da je posvojitev istospolnih partnerjev družbeno sprejemljiva, vendar tudi, da je lahko moška in ženska vzgojna vloga nadomeščena. Z metodo opisovanja bomo obravnavali stanje in razvoj posvojitve v istospolnih partnerstvih pred ESČP. Z analitično metodo bomo delo razčlenili, predvsem pa bomo izpostavili in se osredotočil na sodno prakso ESČP. S primerjalno metodo bomo preučevali in primerjali pravne sisteme držav podpisnic EKČP ter njihov pristop do posvojitve istospolno usmerjenih. S sintetično metodo in metodo kompilacije bomo iz EKČP, sodne prakse ESČP ter drugih virov, izluščili vsebino, ki se nanaša na obravnavano tematiko. Z zgodovinsko metodo se bomo posvetili pregledu pravic istospolno usmerjenih do posvojitve po svetu in zgodovinskemu pregledu ureditve v Sloveniji. Namen magistrskega dela je prikazati, da se sodna praksa razvija hkrati z razvojem družbe. Cilj je, da prikažemo pomembnost otrokovega interesa in kako bi moral ta biti glavno vodilo pri odločanju o posvojitvah. Prikazano je bilo napredovanje v razmišljanju sodnikov, kljub temu pa se zazna zadržanost posameznih sodnikov, ki se oklepajo tradicionalnega razmišljanja. Analiza sodne prakse je pokazala, da ko gre za diskriminacijo, je posvojitev vendarle zajeta v 8. členu v povezavi s 14. členom. Skozi primere je zaznati pozitivno spremembo v razumevanju pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Rezultat raziskave je dejstvo, da ESČP uporablja evropski konsenz kot odločilni dejavnik za odločitev v primeru, kjer bi mu ta moral biti le v pomoč. Nedosledna uporaba konsenza prinaša spremenljivo sodno prakso. Analiza konsenza je instrument, preko katerega ESČP selektivno predstavlja resničnost, da doda težo svojemu moralnemu sklepanju. To je privedlo do tega, da je ESČP opustilo svojo vlogo zagovornika in zaščitnika človekovih pravic, zlasti ko gre za ranljive skupine. Rezultati bodo lahko služili kot popoln pregled primerov posvojitve istospolno usmerjenih pred ESČP. Primeri skupaj z družbenim okvirjem in analizo predstavljajo nazoren vpogled v spremembo družbene sprejemljivosti pravice do posvojitve istospolno usmerjenih skozi čas.
Keywords: ESČP, EKČP, posvojitev, istospolna usmerjenost, diskriminacija, družina, evropski konsenz, polje proste presoje
Published in ReVIS: 09.10.2023; Views: 1290; Downloads: 43
Full text (1,18 MB)

Abstract: V ospredju doktorske disertacije je koncept meritokracije oziroma njene vloge v modernih družbah, ki jih opredeljujemo kot družbe znanja in družbe tveganja. Čeprav gre za enega ključnih konceptov modernosti, je v zadnjem času tarča kritik in polemik o njeni koristi za družbo. Pri tem se velikokrat zanemarja dejstvo, da meritokracija ne deluje kot edini družbeni princip, temveč je vpeta v širše družbene, politične in kulturne okoliščine. V disertaciji želimo opredeliti za družbo pozitivne priložnosti meritokracije ter njene omejitve. V teoretičnem delu meritokracijo podrobneje opredelimo z vidika družb znanja in tveganja kot koncept promocije znanja. V empiričnem delu ga nato obravnavamo na različnih družbenih ravneh, pri čemer upoštevamo princip metodološke triangulacije. Prvi del obravnava mednarodni nivo. Kvantitativna analiza sekundarnih virov na kombinaciji indikatorjev kaže, da lahko med različnimi državami govorimo o različnem nivoju meritokracije, tako glede uporabe meritokratskih kriterijev pri zaposlovanju kot z vidika kognitivne mobilizacije, odnosa do znanosti ter vrednotne naravnanosti do meritokracije. Drugi del se osredotoča na raven družbenih podsistemov. Na podlagi polstrukturiranih intervjujev ugotavljamo, da je v različnih družbenih podsistemih razumevanje meritokratskih principov različno. Ti sicer povsod veljajo za zaželen način delovanja, a se v praksi izvajajo v različnem obsegu in na različne načine. Tretji vidik se nanaša na vlogo znanosti in predvsem ekspertov v družbi, ki na ravni družbe poosebljajo meritokratsko logiko. To vprašanje s kritično analizo diskurza in vsebinsko analizo različnih primarnih in sekundarnih virov apliciramo na aktualno situacijo pandemije covida-19. Ugotavljamo, da gre za kompleksna razmerja ne le med eksperti, politiko in javnostjo, ampak vlogo igrajo tudi odnosi znotraj stroke. Sklepamo, da ima meritokracija v sodobnih družbah določene izzive, predvsem povezane z njeno vpetostjo v druge družbene procese, a ponuja tudi izjemne priložnosti glede promocije znanja. To pa odpira zelo kompleksna vprašanja, povezana predvsem z vlogo znanosti v sodobnih družbah ter izzivi postfaktičnih družb.
Keywords: meritokracija, znanje, eksperti, družba tveganja, družba znanja, pandemija covida-19, doktorske disertacije
Published in ReVIS: 09.10.2023; Views: 1260; Downloads: 46
Full text (1,69 MB)

Keywords: organizacija, zaposleni, kadri, management, kadrovanje, kadrovska služba, kadrovski menedžment, diplomske naloge
Published in ReVIS: 09.10.2023; Views: 940; Downloads: 9
Full text (1,13 MB)

Keywords: medgeneracijsko komuniciranje, dober delavec, fluktuacija, motivi, vrednote, upravljanje delavcev, motiviranje, diplomske naloge
Published in ReVIS: 09.10.2023; Views: 1108; Downloads: 107
Full text (691,38 KB)

Abstract: Trenutno se v svetu daje veliko pozornosti v trajnostni razvoj, katere del je e-mobilnost. Smernice Evropske unije so jasno zastavljene v smer za doseganje brezogljične družbe v čim večji meri. Te naj bi se uresničile do leta 2050. Eden izmed ključnih dejavnikov trajnostnega razvoja na področju zelenega preboja je promet, ki v veliki meri lahko pripomore k zagotavljanju kakovosti nizkoogljične družbe. Delček tega so tudi lokalne skupnosti, ki z vlaganjem v e-mobilnost prispevajo k uresničevanju zadanih ciljev Evropske unije. S sledenjem zastavljenih smernic, ki jih je postavila Evropska unija na obravnavanem področju, prispevajo k zmanjševanju emisij CO2 in s tem tudi k zmanjševanju globalnega segrevanja. E-mobilnost je trenutno panoga, ki je v visokem porastu, vendar pa se še vedno pojavlja mnogo neznank in ovir, s katerimi se srečujejo tako uporabniki kot ponudniki ter proizvajalci e-tehnologij na področju razvoja e-mobilnosti. Predvsem se pojavljajo težave pri izgradnji in možnosti uporabe infrastrukture. Tema, ki jo bomo obdelali v magistrski nalogi z naslovom »Smernice za izdelavo celostne strategije e-mobilnosti v občini Brda«, je le delček mozaika celostne strategije za turizem v Goriških brdih. Tema je obdelana s pomočjo kvalitativne raziskave obdelave podatkov s pomočjo metode CRIPREDE. Odgovori na zastavljena raziskovalna vprašanja so prikazali smernice, s pomočjo katerih se bo lahko v prihodnosti pripravljala strategija na temo razvoja e-mobilnosti v povezavi z lokalnim turizmom. Skozi nalogo smo poskušali pridobiti temeljne poglede in zaključne odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja. Ključni pomen naloge so bile dobro izpeljane fokusne skupine s ciljnimi skupinami, skozi katere smo pridobili možnost oblikovanja ciljnih predpostavk za nadaljnje raziskave na navedenem področju.
Keywords: e-mobilnost, infrastruktura, strategija turizma, Občina Brda, razvoj, e-vozila, Evropska unija, zeleni preboj
Published in ReVIS: 07.10.2023; Views: 1019; Downloads: 36
Full text (1,37 MB)