Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: V poslovnem sodelovanju med banko in zavarovalnico sodeluje več subjektov. Za realizacijo skupnih prodajnih ciljev pa so poleg vodstva bank in zavarovalnic na strani bank med prvimi zadolženi zaposleni v bančnih poslovalnicah ter koordinatorji bančnih prodajnih poti na strani zavarovalnic. Prav slednji sicer v večjem delu delujejo v bančnih poslovalnicah, kjer s svojim strokovnim znanjem vplivajo na prodajo zavarovalnih produktov. Njihova vloga je podobna vodstveni vlogi vendar pri svojem delu z bančnimi svetovalci nimajo formalne moči vodenja. V diplomski nalogi se je s raziskovalnimi vprašanji skušalo ugotoviti kakšna je vloga koordinatorja bančnih prodajnih poti, kako pomembna je njegova prisotnost, ga bančnih svetovalci vidijo kot neformalnega vodjo na področju prodaje zavarovalnih produktov? V ta namen je bila uporabljena empirična raziskava s pomočjo anketnega vprašalnika. Cilj naloge je bilo prepoznati in razumeti pogled oziroma videnje dela koordinatorja bančnih prodajnih poti s strani bančnih svetovalcev. Pri doseganju cilja diplomske naloge je bilo zaznati nekaj omejitev predvsem v teoretičnih izhodiščih neformalnega vodenja v bančnem zavarovalništvu. Drugo večjo omejitev je predstavljalo zagotavljanje zaključenih in pravilno izpolnjenih anket. V diplomski nalogi je bilo ugotovljeno, da bančni svetovalci koordinatorja bančnih prodajnih poti neposredno ne prepoznajo kot neformalnega vodjo. Pri tem mu priznavajo strokovne kompetence in druge veščine, ki sodijo v teoretični opis neformalnega vodenja.
Keywords: Ključne besede: banka, zavarovalnica, bančno zavarovalništvo, koordinator bančnih prodajnih poti, bančnih svetovalec, formalno vodenje, neformalno vodenje.
Published in ReVIS: 07.09.2023; Views: 1050; Downloads: 21
Full text (1,43 MB)

Abstract: Uvod: Uspešno spopadanje s stresom na delovnem mestu prinaša večjo učinkovitost in motiviranost delavcev, zato so delovni pogoji ključnega pomena za uspešnost podjetja. Raziskave potrjujejo pozitivni vpliv prisotnosti psov v delovnem okolju na zmanjševanje stresa zaposlenih, kljub temu pa se v slovenskem prostoru s tovrstno prakso srečujemo redkeje in zaradi vse večjega govora o preobremenjenosti in stresu lahko dana tema odpira možnosti za preoblikovanje delovnih pogojev. Z raziskavo smo preverjali, v kolikšni meri lahko pes dejansko nastopa kot dejavnik zmanjševanja stresa zaposlenih. Metode: Za raziskovanje je bil uporabljen kvalitativni raziskovalni pristop. V namenski vzorec je bilo zajetih 10 oseb, zaposlenih v različnih podjetjih, ki na delovno mesto vozijo svojega psa. S polstrukturiranimi intervjuji, izvedenimi v živo (z 1 intervjuvancem), preko spletne platforme Zoom (z 8 intervjuvanci) ter preko telefona (z 1 intervjuvancem), smo preverjali, kako ob prisotnosti psa zaznavajo stres na delovnem mestu. Intervjuje smo obdelali s pomočjo kvalitativne vsebinske analize. Rezultati: Vsi intervjuvanci poročajo o pozitivnih vplivih psa na zaznavanje stresa v delovnem okolju. 70 % intervjuvancev v stresnih situacijah išče stik s psom, najpogosteje se zatekajo k božanju psa. 90 % intervjuvancev poroča o nižji ravni stresa ob dnevih, ko je pes prisoten z njimi v službi kot takrat, ko ga ni. Rezultati kažejo, da lahko pes bistveno izboljša vzdušje v kolektivu (100 %) ter pomaga pri lažjem navezovanju stikov (100 %). Kljub slabostim, ki jih pes vnaša v delovno okolje, intervjuvanci tovrstno politiko ocenjujejo kot koristno. Diskusija in zaključek: Pes lahko nastopa kot pomemben blažilec stresa zaposlenih, čeprav se tovrstne povezave morda vedno ne zavedamo, kar je morda tudi razlog, da o politiki psov na delovnem mestu slišimo redkeje. Kljub pozitivnim učinkom pa lahko vendarle pes nastopa tudi kot moteč dejavnik, ki zmanjšuje pozornost zaposlenih ter je v primeru velikega stresa lahko celo nezaželen.
Keywords: stres v delovnem okolju, pes na delovnem mestu, počutje zaposlenih, sproščeno delovno okolje, božanje psa, terapevtski učinki psa
Published in ReVIS: 02.09.2023; Views: 1266; Downloads: 51
Full text (3,17 MB)

Abstract: S politično ter gospodarsko neodvisnostjo, doseženo po razpadu nekdanje Jugoslavije, smo v Sloveniji postopoma začeli uvajati tržno usmerjeno gospodarstvo, ki poudarja trg kapitala kot pomemben vir financiranja. Zaradi nerazvitosti in posledične neučinkovitosti domačega kapitalskega trga ter raznolikih izbir naložbenih produktov ostaja udeležba slovenskih vlagateljev nizka. Na podlagi povprečne strukture finančnih sredstev slovenskih gospodinjstev smo preučili razloge za prevladujočo izbiro tradicionalnih oblik varčevanja in na podlagi raziskovanja analizirali razloge za zmanjšani delež drugih oblik alternativnih naložb, prisotnih na kapitalskem trgu v letu 2023.
Keywords: osebne finance, varčevanje, upravljanje premoženja, naložbene možnosti, trg kapitala, trg denarja, finančni instrumenti, finančne institucije
Published in ReVIS: 31.08.2023; Views: 1066; Downloads: 25
Full text (841,22 KB)

Abstract: V magistrski nalogi raziskujemo izraženost aleksitimije in prisotnost težav z regulacijo čustev pri posameznicah obolelih za rakom dojk v primerjavi z zdravimi posameznicami. Psihologija človeka se v zadnjem času precej usmerja v raziskovanje povezanosti uma in telesa. Vedno več znanstveno podprtih dokazov je, da človekov um vpliva tudi na splošno stanje telesa in s tem tudi na pojav ali odsotnost bolezni. Bolezen, ki dandanes predstavlja glavni vzrok smrti po svetu, je rak. Pri posameznikih, ki imajo težave s prepoznavanjem in opisovanjem lastnih čustev, govorimo o izraženi višji stopnji aleksitimije, poleg tega imajo običajno taki posamezniki težave tudi z uravnavanjem čustev. Ker čustva predstavljajo in vplivajo na precejšen del naše duševnosti in s tem tudi na naše telo, smo želeli v nalogi raziskati, ali obstaja povezava med višjo stopnjo aleksitimije in težavami s čustveno regulacijo pri posameznicah, ki so prebolele raka dojk. V ta namen smo uporabili dva anketna vprašalnika za merjenje aleksitimije in čustvene regulacije, rezultate smo statistično obdelali in interpretirali. Ugotovili smo, da se pri ženskah z višjo stopnjo aleksitimije pojavlja tudi več težav z regulacijo čustev. Pri posameznicah z izkušnjo raka dojk nismo potrdili višje stopnje aleksitimije v primerjavi s posameznicami brez te izkušnje. Med sodelujočimi ženskami se v rezultatih niso izkazale statistično pomembne razlike v težavah pri opisovanju in prepoznavanju čustev ter v prisotnosti navzven usmerjenega mišljenja, prav tako nismo potrdili razlik pri regulaciji negativnih oziroma pozitivnih čustev. Za prihodnje raziskave na tem področju bi bilo zagotovo dobro vključiti večji vzorec sodelujočih. Poleg vprašalnika bi bilo smiselno izvesti tudi polstrukturirane intervjuje, s katerimi bi dobili bolj poglobljen vpogled v posameznikovo dojemanje in razumevanje bolezni, ki jo doživlja.
Keywords: čustva, aleksitimija, regulacija čustev, rak dojk, vpliv čustev na telo
Published in ReVIS: 30.08.2023; Views: 1515; Downloads: 45
Full text (1,90 MB)

Abstract: Po katastrofalnih posledicah 2. svetovne vojne si je mednarodna skupnost postavila cilj zagotoviti mir in preprečiti, da bi se vsesplošna morija ponovila v prihodnosti. Velika teža je bila dana človekovim pravicam in v sklopu tega tudi pravicam narodnih manjšin. Po novem razmejevanju držav je namreč veliko skupin evropskega prebivalstva prešlo pod suverenost različnih držav. Tako je bilo pravo manjšin v prvi vrsti namenjeno ohranitvi novih državnih meja. To je poskušalo doseči tako, da je zagotavljalo minimalni katalog manjšinskih pravic, ki naj bi preprečeval konflikte med narodnimi manjšinami in večinskim prebivalstvom držav. Ta katalog minimalnih pravic je bil namenjen zaščiti zgodovinskih oziroma avtohtonih narodnih manjšin. Zaradi različnih pojavnih oblik manjšin in različnih interesov držav je bilo težko sprejemati kakršnekoli jasne, pravno zadovoljive definicije, ki bi jasno označevale subjekte oziroma nosilce teh pravic. Kljub vsemu pa je mednarodna skupnost prišla do neke splošne definicije, ki je bila vsaj na načelni ravni nekako najbolj sprejemljiva. Nemčija je podala predlog, da bi morale biti narodne manjšine opredeljene kot ločene in drugačne skupine prebivalstva, ki so jasno definirane in avtohtone. Pri tem je izrazito pomembna vpeljava elementa avtohtonosti. Za subjekte manjšinskih pravic je namreč ravno element avtohtonosti tisti, od katerega je v večini primerov odvisno njihovo uživanje manjšinskih pravic. V zadnjih letih so vse glasnejše tudi zahteve po priznanju novodobnih manjšin, nastajajo pa tudi nekatere drugačne ideje, ki nasprotujejo stari ureditvi mednarodnega normativnega sistema. Z deskriptivno, analitično in metodo kompilacije bomo poskušali razjasniti pojem narodna manjšina in manjšinske pravice, v tem kontekstu bomo nato poskušali pojasniti pojem avtohtonost, za kar bomo uporabili metodo deskripcije ter metodo komparacije. Na koncu bomo s pomočjo induktivno deduktivne in analitične metode poskušali priti do ugotovitve, ali je res element avtohtonosti tisti, ki je pri manjšinski problematiki najpomembnejši, oziroma ali so avtohtone manjšine upravičeno tiste, ki jim je za ohranjanje mednarodnega miru potrebno posvečati največjo pozornost. Ugotovitve bodo pripomogle k boljšemu razumevanju pomembnosti zaščite narodnih manjšin ne le z vidika človekovih pravic, ampak tudi z vidika ohranjanja mednarodnega miru. Poleg tega ugotovitve v tem delu odpirajo vprašanja o učinkovitosti mednarodnega prava, pri čemer nakazujejo smernice za njegov nadaljnji razvoj.
Keywords: narodne manjšine, avtohtonost, manjšinske pravice, tradicionalne manjšine, novodobne manjšine
Published in ReVIS: 29.08.2023; Views: 1146; Downloads: 62
Full text (1,15 MB)