631. OZAVEŠČENOST PACIENTOV O PRESEJALNIH PROGRAMIH ZA KRONIČNE BOLEZNIJanja Glavan, 2024, not set Abstract: POVZETEK
Teoretična izhodišča: Kronične nenalezljive bolezni so za družbo veliko breme, ki se s staranjem prebivalstva še povečuje. Sem štejemo predvsem bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen, depresijo, demenco, kronično obstruktivno pljučno bolezen, astmo, debelost, raka in funkcionalno manjzmožnost, še zlasti pri starejših. Zelo pomembno je, da že v mladosti z zdravim življenjskim slogom skušamo zmanjšati dejavnike tveganja, ki vplivajo na razvoj kronične nenalezljive bolezni. Najpogostejši dejavniki tveganja, ki pospešujejo razvoj kronične nenalezljive bolezni, so kajenje, nezdravo prehranjevanje, debelost, nezadostna telesna aktivnost, tvegano in škodljivo pitje alkohola, povišan krvni tlak, povišane vrednosti holesterola in krvnega sladkorja v krvi ter stres. Zelo pomembno je ozaveščanje in obveščanje pacientov o presejalnih programih. Z dobrim sodelovanjem in povezovanjem vseh izvajalcev preventive krepimo zdravje lokalnega prebivalstva, vključujemo ranljive skupine in zmanjšujemo neenakosti v zdravju. Namen diplomske naloge je bil raziskati ozaveščenost pacientov o presejalnih programih za kronične bolezni.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi dela. Uporabljena je bila deskriptivna raziskovalna metoda. Primarni podatki so bili pridobljeni s tehniko anketiranja, pri čemer je bil uporabljen anketni vprašalnik, ki je bil oblikovan na osnovi pregleda domače strokovne literature. V raziskavo je bilo vključenih 136 naključnih pacientov iz Dolenjske. Pacienti so bili starejši od 30 let, različnega spola in izobrazbe ter so prejeli vabilo na preventivni pregled v referenčno ambulanto in se nanj odzvali oziroma se pregleda kljub vabilu niso udeležili.
Rezultati: Rezultati kažejo, da kar 96 % (131) anketirancev pozna vsaj enega od naštetih presejalnih programov za kronične nenalezljive bolezni, 4 % (5) anketirancev pa ne poznajo nobenega. Najbolj poznana sta programa Dora in Zora, ki ju je prepoznalo 119 (88 %) anketirancev. Ugotavljamo, da so anketiranci ozaveščeni o namenu izvajanja presejalnih programov. Med anketiranci jih je 117 (86 %) odgovorilo, da je namen presejanja predvsem zgodnje odkrivanje oseb z visokim tveganjem za razvoj kronične bolezni; 75 (53 %) jih meni, da je namen preventivnih programov ustrezno ukrepanje, svetovanje za obvladovanje dejavnikov tveganja ter sprememba življenjskega sloga; 52 (38 %) anketirancev meni, da se s presejanjem aktivno spremlja zdravje oseb; 15 (11 %) anketirancev pa meni, da je namen presejanja nadzor nad pacientovim življenjem. Najpogostejši dejavnik tveganja, ki je bil ugotovljen pri pacientih, ki so se odzvali vabilu na preventivni pregled odraslih, je bil povišan holesterol v krvi. Povišane vrednosti so bile ugotovljene pri 29 (48 %) anketirancih. Pri ostalih so bili ugotovljeni še pomanjkanje telesne aktivnosti, zvišan krvni tlak, stres, debelost, neustrezna prehrana, kajenje in povišan krvni sladkor.
Razprava: Ugotavljamo, da je ozaveščenost in izobraženost pacientov o presejalnih programih izrednega pomena, saj so tako pacienti bolj motivirani, da se teh programov udeležujejo. Ključno vlogo pri promociji zdravja in motivaciji pacienta imata izbrani zdravnik in medicinska sestra v ambulanti družinske medicine ter drugi zdravstveni delavci, ki z njima sodelujejo. To so patronažna medicinska sestra, psiholog, kineziolog, dietetičar in drugi, ki sodelujejo pri preventivni obravnavi. Za učinkovito in kakovostno izvajanje obravnave je izredno pomembno sodelovanje celotnega tima. Da bi diplomirana medicinska sestra svoje delo opravljala kakovostno in strokovno, se mora stalno izobraževati in izpopolnjevati.
Ključne besede: kronična nenalezljiva bolezen, presejalni program, ozaveščenost, diplomirana medicinska sestra.
Keywords: kronična nenalezljiva bolezen, presejalni program, ozaveščenost, diplomirana medicinska sestra
Published in ReVIS: 22.12.2024; Views: 531; Downloads: 33
 Full text (1,91 MB) |
632. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI PRESEJALNEM PROGRAMU DIABETIČNE RETINOPATIJETadeja Cimermančič Žibert, 2024, not set Abstract: Izhodišča: Sladkorna bolezen je stanje, ki vpliva na krvne žilice po celem telesu, najbolj pa v ledvicah in v očesu. Diabetična retinopatija je kot nevrodegenerativno in vaskularno obolenje najpogostejši kronični zaplet sladkorne bolezni in tudi najpogostejši vzrok slepote med delovno populacijo v razvitem svetu. Vloga medicinske sestre se začne z zdravstvenim vzgojnim delom, saj je pri bolnikih pomembno učenje in pridobivanje znanj o uvajanju inzulinskega zdravljenja ter prepoznavanje simptomov diabetične retinopatije. Ravno z učenjem se bolnika navadi, da je samostojen, hkrati pa se ta nauči zdravega načina življenja. Namen diplomske naloge je ugotoviti, kakšna je vloga medicinske sestre pri presejalnem programu diabetične retinopatije. Eden izmed ciljev je tudi raziskati, katere aktivnosti izvaja medicinska sestra pri presejalnem programu diabetične retinopatije.
Metoda: Pri raziskavi smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Tehnika zbiranja podatkov je bila intervjuvanje. Vir podatkov je bil pregled domače in tuje literature ter internetnih baz (bibliografske baze podatkov, Cobiss, PubMed, SpringerLink). Vzorec je namenski. Opravili smo intervju s šestimi medicinskimi sestrami, ki so zaposlene na očesnem oddelku in delajo tudi v ambulanti za presejanje diabetične retinopatije. Podatke smo kodirali, rezultate pa smo prikazali v razpravi in zaključku.
Rezultati: Ključna vloga medicinske sestre pri presejanju diabetične retinopatije je, da izvaja psihično in fizično pripravo pacienta na pregled. Pri pacientu opravi oceno vidne ostrine, izpolni vprašalnik in mu nato aplicira midriatične kapljice v oko za razširitev zenice. Vse intervjuvanke so tudi omenile, da opravijo slikanje očesnega ozadja pri pacientu. Štiri intervjuvanke so povedale, da pri pregledu opravljajo tudi zdravstveno vzgojno delo, od tega sta dve poudarili, da je zdravstveno vzgojno delo zelo pomembno. Ena intervjuvanka je navedla, da imajo pomembno vlogo tudi pri sami diagnostiki diabetične retinopatije. Štiri intervjuvanke so izpostavile, da je preventivno ozaveščanje pacientov zelo pomembno.
Razprava: Vloga medicinske sestre pri presejalnem programu diabetične retinopatije je pomembna. Medicinske sestre imajo ključno vlogo pri fizični in psihični pripravi pacienta na pregled, slikovni diagnostiki očesa in pri vzgojno izobraževalnem procesu. Prav tako delujejo na vseh segmentih zdravljenja in pri preventivi. Pomembno je, da paciente ozaveščajo o urejenem krvnem sladkorju, redni udeležbi na preventivnem presejalnem pregledu enkrat letno, saj le tako lahko spremljajo in pravočasno zdravijo diabetično retinopatijo in preprečujejo zaplete, kot sta delna izguba vida ali celo slepota. Pomembno je tudi, da so medicinske sestre dobro izobražene in informirane o diabetični retinopatiji. Intervjuvanke so s svojo vlogo pri presejalnem programu dobro seznanjene in jo glede na odgovore v intervjuju tudi dobro opravljajo.
Keywords: sladkorna bolezen, diabetična retinopatija, presejalni program, medicinska sestra.
Published in ReVIS: 22.12.2024; Views: 626; Downloads: 25
Full text (1,16 MB) |
633. RAVNANJE Z ODPADNIMI SNOVMI V ZDRAVSTVENIH ORGANIZACIJAHAndreja Renko, 2024, not set Abstract: V zdravstveni dejavnosti in ustanovah, ki so povezane z zdravstvom, nastaja vse več odpadkov. Nekateri med njimi so tudi nevarni, zato je treba z njimi še posebej previdno ravnati. Odpadki zaradi vse večjega obsega tako neposredno kot posredno negativno vlivajo na okolje, vodne vire in zdravje ter na dolgi rok na kakovost življenja na planetu. Zato sta ena od najpomembnejših dejavnikov pravilno razvrščanje in ravnanje z odpadki, da lahko s tem varujemo okolje in tudi zdravje. Pomembno je tudi, da vse ustanove, ki imajo stik z odpadki iz zdravstva, upoštevajo standarde pri ravnanju s tovrstnimi odpadki ter se sproti izobražujejo
in upoštevajo pravila o ravnanju z odpadki. Ker pa prihaja do neusklajene zakonodaje s področja ravnanja z odpadki, se pojavljajo težave pri njihovem pravilnem razvrščanju. Namen
naše raziskave je bil raziskati vlogo diplomirane medicinske sestre pri ravnanju z odpadki v zdravstvenih ustanovah, identificirati naloge medicinske sestre pri rokovanju z odpadki v zdravstvu in raziskati najpomembnejše težave, ki jih imajo zaposleni pri ravnanju z odpadki.
Keywords: odpadki, odpadki iz zdravstva, ravnanje z odpadki, medicinski odpadki, razvrščanje odpadkov
Published in ReVIS: 22.12.2024; Views: 504; Downloads: 17
Full text (2,35 MB) |
634. UPORABA TEORIJE SAMOOSKRBE V PRAKSI ZDRAVSTVENE NEGELuka Markovčič, 2024, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Teorija Dorothee Orem o samooskrbi je zaradi svoje uporabnosti in univerzalnosti ena najpomembnejših in najbolj razširjenih teorij v zdravstveni negi. Temelji na predpostavki, da se mora človek za ohranitev življenja, zdravja in optimalnega delovanja v okviru svojih zmožnosti neprestano truditi. Teorija poudarja temeljni pomen samostojnosti za ohranjanje neodvisnosti posameznika. Človeka opisuje kot celostno bitje, ki deluje na biološki, simbolični in družbeni ravni. Samooskrba se izraža v skrbi zase in za druge, kar vključuje odkrivanje, razvijanje in uporabo virov za razumevanje in zadovoljevanje potreb. Namen raziskave je preučiti vlogo teorije samooskrbe v praksi zdravstvene nege.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu z deskriptivno metodo dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani tako primarni kot sekundarni viri. Primarni podatki so bili pridobljeni z intervjuvanjem, kot instrument za zbiranje podatkov je bil uporabljen polstrukturirani intervju.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo šest diplomiranih medicinskih sester, starih med 27 in 59 let. Vse so končale šolanje na zdravstveni fakulteti, ena je opravila tudi magisterij. Intervjuvanke se strinjajo, da teorija samooskrbe poudarja celostno obravnavo pacienta, predvsem pa krepitev njegove samostojnosti. Kot največje izzive navajajo težave z nekooperativnimi, agresivnimi in pasivnimi pacienti, ki jim zaradi pomanjkanja časa in kadra težje zagotovijo personaliziran pristop. Učinkovitost izvajalci zdravstvene nege ocenjujejo na podlagi opazovanja pacientove samostojnosti, motivacije in napredka pri okrevanju po operaciji ali izboljšanja obstoječih negovalnih diagnoz.
Razprava: Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da medicinske sestre v procesu zdravstvene nege uporabljajo komunikacijo kot osnovno orodje za pridobivanje vpogleda v pacientovo počutje in oceno njegovega napredka. Kljub prizadevanjem za personaliziran pristop, ki temelji na teoriji samooskrbe – kjer naj bi pacient aktivno sodeloval v procesu obravnave – se pogosto srečujejo z izzivi, kot so nekooperativnost, nezaupanje in agresivnost pacientov. Rezultati kažejo, da je teorija samooskrbe v praksi velikokrat težko uresničljiva, ker aktivna vloga pacienta v procesu nege ni vedno mogoča zaradi različnih psihosocialnih ali fizičnih ovir. Zaradi teh izzivov mora zdravstveno osebje razviti fleksibilne strategije, ki omogočajo čim bolj personalizirano obravnavo ne glede na stopnjo sodelovanja pacienta.
Keywords: samooskrba, nega, proces zdravstvene nege, samostojnost, medicinska sestra.
Published in ReVIS: 22.12.2024; Views: 593; Downloads: 29
Full text (1,70 MB) |
635. CELOSTNA OBRAVNAVA PACIENTA S SLADKORNO BOLEZNIJO TIPA 2Lina Meglič, 2024, not set Abstract: Izhodišča: Sladkorna bolezen tipa 2 je ena izmed kroničnih bolezni, ki je nenalezljiva in se lahko razvija tudi več let. Pri tem gre za stanje, pri katerem telo ne more uravnavati količine sladkorja v krvi. Večina ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2 ima prekomerno telesno težo in velik obseg trebuha, a vseeno ti znaki niso tudi pogoj za sladkorno bolezen tipa 2. Diagnozo postavimo s pomočjo pregleda pacientovih izvidov in ugotavljanjem njegovega zdravstvenega stanja. Zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 lahko poteka nefarmakološko s spremembo življenjskega sloga ali farmakološko z uporabo predpisane terapije. Ključno vlogo pri zdravljenju sladkorne bolezni ima diplomirana medicinska sestra, ki ima vlogo edukatorke, ki svoje znanje predaja naprej. Celostna oz. holistična obravnava predstavlja celovit model oskrbe. Celostna obravnava je opisana kot vedenje, ki človeka prepozna kot celoto in priznava soodvisnost med njegovimi biološkimi, socialnimi, psihološkimi in duhovnimi vidiki. Namen raziskave je analizirati celostno obravnavo pacienta s sladkorno boleznijo tipa 2.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem načinu raziskovanja in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani in analizirani primarni in sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili zbrani s tehniko intervjuvanja. Sekundarni podatki so bili pridobljeni s pomočjo pregleda domače in tuje strokovne literature ter spletnih baz.
Rezultati: Intervjuvancem psihična ali fizična podpora družine sploh na področju urejenosti prehrane, prehranjevanja in priprave hrane veliko pomeni. Intervjuvanci redko zaznavajo stres v kombinaciji s sladkorno boleznijo tipa 2. Izobraževanj s področja svoje bolezni se ne udeležujejo prav pogosto. Drugače pa so intervjuvanci s svojimi zdravstvenimi obravnavami zadovoljni. Intervjuvanci zaznavajo kar nekaj akutnih in kroničnih zapletov v življenju s sladkorno boleznijo tipa 2. Pri zaznavanju težjih področij, ki vplivajo na sposobnost obvladovanja sladkorne bolezni pri intervjuvancih, so težave pri rednem merjenju vrednosti sladkorja v krvi, slaba dostopnost do zdravstvenih storitev, pomanjkanje motivacije za upoštevanje diete, pomanjkanje volje za kuhanje itd.
Razprava: Ugotovljeno je bilo, da intervjuvanci kot dejavnike okolja, ki vplivajo na urejenost njihove bolezni, najpogosteje omenjajo podporo družine, svojcev ali prijateljev na področju prehrane, upoštevanja diete, prisotnosti telesne aktivnosti ali dostopnosti do zdravstvenih storitev. Stresni dogodki in stres vplivajo na razvoj in poslabšanje sladkorne bolezni, vendar bi bilo treba na tem področju opraviti še dodatne raziskave. Izobraževanja, ki so namenjena pacientom za njihovo krepitev samostojnosti in samozavesti pri življenju z boleznijo, imajo velik pomen. Ugotovljeno je bilo, da se intervjuvanci redko udeležujejo takšnih vrst izobraževanj. Drugače pa so pacienti s svojimi obravnavami zadovoljni. Pri soočanju z akutnimi in kroničnimi zapleti so intervjuvanci kar se da uspešni, a se pogosto srečujejo z različnimi zapleti. Paciente poučujemo o nastanku zapletov z namenom pravilnega ukrepanja ob srečanju z njimi. Področja in izzivi, ki pacientom povzročajo največ težav in preglavic, so področja prehrane, telesne aktivnosti in krepljenja zdravja, obvladovanje bolezni v kombinaciji s službo, pravilno jemanje terapije in redno merjenje vrednosti sladkorja v krvi.
Keywords: Sladkorna bolezen tipa 2, celostna obravnava, pacient, diplomirana medicinska sestra.
Published in ReVIS: 22.12.2024; Views: 696; Downloads: 71
Full text (1,61 MB) |
636. SAMOMORILNA OGROŽENOST MED IZVAJALCI ZDRAVSTVENE NEGEAlma Šljivar, 2024, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Samomorilnost med izvajalci zdravstvene nege predstavlja resen problem, saj so zaradi zahtevnosti poklica in stalne izpostavljenosti stresu bolj dovzetni za duševne stiske in samomorilno vedenje. Raziskava je pomembna, ker osvetljuje tveganje za samomorilnost v tej ranljivi skupini in preučuje dejavnike, ki lahko povečajo ali zmanjšajo to tveganje.Namen pregleda literature je bil preučiti samomorilno ogroženost med izvajalci zdravstvene nege.
Metoda: Uporabili smo deskriptivno metodo dela s pregledom strokovne in znanstvene literature. Iskalno strategijo smo oblikovali z uporabo ključnih besed, kot so »suicide«, »healthcare workers« in »mental health«, ter Boolovega operatorja AND za kombinacijo izrazov. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah ScienceDirect, PubMed in Google Scholar ter jo časovno omejili na obdobje od leta 2013 do 2023. Za identifikacijo in selekcijo virov smo uporabili smernice PRISMA.
Rezultati: V pregled smo vključili 15 člankov v polnem besedilu, ki so ustrezali izbranim kriterijem. Podatke, zbrane v oktobru 2024, smo analizirali s tehniko kodiranja in oblikovali vsebinske kategorije, kot so stopnja samomorilne ogroženosti, dejavniki tveganja, varovalni dejavniki in obstoječi sistemi pomoči, kar je omogočilo jasnejšo interpretacijo rezultatov.
Razprava: Ugotovitve pregleda literature kažejo, da so izvajalci zdravstvene nege zaradi narave dela izpostavljeni večjemu tveganju za samomorilnost kot splošna populacija. Kvalitativna analiza potrjuje, da dolge izmene, čustvena izčrpanost in visoka odgovornost povečujejo tveganje za duševne stiske. Razprava poudarja potrebo po dodatnih preventivnih ukrepih in podpornih sistemih, ki bi pripomogli k izboljšanju duševnega zdravja in zmanjšanju samomorilnosti v tej ranljivi poklicni skupini.
Keywords: samomorilnost, izvajalci zdravstvene nege, preventiva, dejavniki tveganja, duševno zdravje.
Published in ReVIS: 22.12.2024; Views: 548; Downloads: 20
Full text (854,31 KB) |
637. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI STAROSTNIKA S SIVO MRENOVeselka Šušak, 2024, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Siva mrena je bolezen, ki prizadene veliko starejših ljudi in povzroča zmanjšano ostrino vida, kar prispeva k slabši kakovosti življenja starostnika. Namen diplomske naloge je preučiti vlogo medicinske sestre pri obravnavi starostnika s sivo mreno.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu z deskriptivno metodo dela. Za potrebe empiričnega dela smo zbrali, analizirali in sintetizirali primarne ter sekundarne vire. Primarne podatke za analizo smo pridobili s tehniko intervjuvanja. Vir podatkov je bil tudi pregled strokovne in znanstvene literature, pridobljene s pomočjo podatkovnih baz Cobiss, PubMed, Google učenjak.
Rezultati: Ugotovili smo, da imajo medicinske sestre ključno in kompleksno vlogo pri obravnavi starostnikov pred in med operacijo sive mrene ter po njej. Njihovo strokovno delo zahteva individualni pristop s poudarkom na zagotavljanju varnosti pacienta. Pomembne naloge medicinskih sester so informiranje pacienta, timsko delo in celostna obravnava. Med glavnimi izzivi, ki vplivajo na kakovost oskrbe, so prenatrpanost operacijskih programov, pomanjkanje kadra in dolge čakalne dobe. Informiranje poteka ustno in pisno, pri čemer je ključnega pomena
preverjanje razumevanja informacij. V pogosto koristno podporo so tudi svojci pacientov. Udeleženci raziskave so poudarili, da pomanjkanje kadra otežuje kakovostno komunikacijo in informiranje. Pred operacijo medicinske sestre izvajajo specifične preiskave in pripravljajo pacienta. Med operacijo spremljajo vitalne funkcije, instrumentirajo in dokumentirajo postopek. Po operaciji se osredotočajo na aplikacijo terapije, izobraževanje pacienta o nadaljnji
oskrbi in preprečevanje pooperativnih zapletov. Tako njihovi strokovnost in prilagodljivost pomembno prispevata h kakovosti celotne obravnave pacienta.
Razprava: V izvedeni raziskavi smo ugotovili, da oftalmološke medicinske sestre potrebujejo visoko stopnjo specifičnega znanja in veščin pri oskrbi starostnikov po operaciji sive mrene. Z različnimi praksami za operacijo sive mrene in naraščajočim številom starostnikov z motnjami vida obstaja možnost za boljšo organizacijo storitev in kakovost oskrbe.
Keywords: Vloga medicinske sestre, operacija, siva mrena, starostnik.
Published in ReVIS: 22.12.2024; Views: 546; Downloads: 35
Full text (2,11 MB) |
638. DUŠEVNO ZDRAVJE IZVAJALCEV ZDRAVSTVENE NEGE V PSIHIATRIJISašo Šinik, 2024, not set Abstract: Izhodišča: Duševno zdravje izvajalcev zdravstvene nege je pomembno za nudenje kakovostne, varne in celostne zdravstvene obravnave, dobro počutje pacientov in ostalih zaposlenih v zdravstvenem sistemu. Stres in izgorelost sta dva različna pojava pri izvajalcih zdravstvene nege, a sta povezana in neposredno vplivata na njihovo duševno zdravje.
Metoda: Uporabili smo kvantitativno metodo dela. Vzorec je bil namenski in je vključeval izvajalce zdravstvene nege v psihiatriji (n = 82). Uporabili smo strukturiran vprašalnik, ki smo ga sestavili na podlagi pregleda literature. Raziskavo smo izvedli v septembru 2024.
Rezultati: Izvajalci zdravstvene nege se v povprečju najpogosteje počutijo samozavestni glede svoje sposobnosti za obvladovanje lastnih osebnih težav oz. stresa. Veliko ljudi, ki so del poslovnega življenja izvajalcev zdravstvene nege, zahteva od njih veliko časa in energije, obenem pa sami izvajalci zdravstvene nege priznavajo, da bi se morali več gibati in zdravo prehranjevati. Izvajalci zdravstvene nege pri svojem delu občutijo izgorelost, pri čemer sta prevladujoča segmenta izčrpanost in duševna odtujenost.
Razprava: Izvajalci zdravstvene nege so na svojem delovnem mestu izgoreli in pod stresom, a na podlagi naših rezultatov ne moremo trditi, da je stanje alarmantno. V prihodnje bo potrebna sistematična vključitev vseh zdravstvenih zavodov na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvenega varstva na področju duševnega zdravja in psihiatrije.
Keywords: čustvena obremenjenost, izčrpanost, kakovost, varnost, duševno zdravje.
Published in ReVIS: 22.12.2024; Views: 499; Downloads: 10
Full text (2,14 MB) |
639. ZDRAVSTVENA OBRAVNAVA PACIENTOV Z DUŠEVNO MOTNJO NA PRIMARNEM NIVOJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVAElvis Žunić, 2024, not set Abstract: Izhodišča: Vloga izvajalca zdravstvene nege na primarnem nivoju zdravstvenega varstva na področju duševnega zdravja je vse bolj prepoznana kot ključna pri reševanju vse večje prevalence duševnih motenj v skupnosti. Vključenost izvajalcev zdravstvene nege v teh okoljih je bistvenega pomena za učinkovito zagotavljanje zdravstvene oskrbe, dostopnost, osebni pristop in skrajševanje čakalnih dob.
Metoda: Uporabljena je bila kvantitativna metoda dela. Vzorec je bil namenski in je vključeval izvajalce zdravstvene nege na primarnem nivoju zdravstvenega varstva na področju duševnega zdravja (n = 87). Uporabljen je bil strukturiran vprašalnik, ki smo ga sestavili na podlagi pregleda literature. Raziskavo smo izvedli v septembru 2024.
Rezultati: Izvajalci zdravstvene nege v povprečju dobro ali zelo dobro ocenjujejo zdravstveno obravnavo pacientov z duševno motnjo na primarnem nivoju zdravstvenega varstva. V raziskavi se bile prepoznane prednosti (organizacijski dejavniki, osebnostni pristop in dostopnost) ter slabosti (organizacijski dejavniki, odnos izvajalcev zdravstvene nege do pacienta in obratno, kadrovski ter okoljski dejavniki), ki so povezani s kakovostjo nudenja zdravstvene obravnave pacientov z duševno motnjo na primarnem nivoju zdravstvenega varstva.
Razprava: Delo izvajalcev zdravstvene nege na primarnem nivoju zdravstvenega varstva je zahtevno in večplastno. Ti delujejo kot koordinatorji multidisciplinarnega tima, strokovnjaki oz. specialisti za področje duševnega zdravja in psihiatrije ter pacientov največji zaupnik. V prihodnje bo treba raziskati ukrepe, ki so – po mnenju izvajalcev zdravstvene nege – potrebni za izboljšanje izvajanja zdravstvene nege na primarnem nivoju.
Keywords: dostopnost, osebni pristop, kadrovski dejavniki, organizacijski dejavniki
Published in ReVIS: 22.12.2024; Views: 570; Downloads: 12
Full text (2,14 MB) |
640. Priložnosti in ovire za izvajanje holistične zdravstvene negeIngrid Deželan Marenče, 2024, not set Abstract: Izhodišča: Holistična zdravstvena nega naslavlja medsebojno povezanost uma, telesa, duha, kulture, čustev, odnosov, konteksta in okolja. Področje združuje poklicne kompetence, znanje zdravstvene nege in kulture, teorijo, intuicijo in izkušnje kot vodilo za gradnjo odnosa s pacientom. Namen magistrskega dela je ugotoviti, kakšne so priložnosti oziroma ovire za izvajanje holistične zdravstvene nege, s katerimi se medicinske sestre soočajo v praksi.
Metode: V magistrskem delu smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja, metodo deskripcije za opis osnovnih pojmov preučevanja ter induktivno-deduktivno metodo za pojasnjevanje ugotovljenih in odkrivanje novih spoznanj. Podatke smo zbrali z izvedbo poglobljenih delno strukturiranih intervjujev. V raziskavo smo vključili 16 diplomiranih medicinskih sester in zdravstvenika. Vzorec je namenski.
Rezultati: Ugotovili smo, da so si diplomirane medicinske sestre in diplomirana zdravstvenika enotni glede nekaterih ključnih ovir in priložnosti pri izvajanju holistične zdravstvene nege. Časovne omejitve, pomanjkanje kadra, kompetence, kulturna kompetentnost, komunikacija in osebna odgovornost so ključna področja, ki vplivajo na izvajanje holistične zdravstvene nege. Kulturna kompetentnost se izkaže kot pomemben dejavnik pri holistični obravnavi. Raznolikost odgovorov odraža kompleksnost holistične zdravstvene nege, s katero se diplomirane medicinske sestre in diplomirana zdravstvenika soočajo v vsakdanji praksi.
Razprava: Poleg omenjenih ovir in priložnosti, ki vplivajo na izvajanje holistične zdravstvene nege, se kaže tudi potreba po boljšem sodelovanju med različnimi sektorji zdravstva, socialni oskrbi in izobraževanju. V prihodnosti bi bilo ključno investirati v izobraževanje, izboljšanje delovnega okolja ter spodbujanje medkulturnega sodelovanja in komunikacije. Skozi nenehno in usmerjeno prizadevanje za osebno odgovornost ter holistično razumevanje pacientovih potreb lahko dosežemo napredek v kakovosti holistične zdravstvene nege.
Keywords: holistična zdravstvena nega, holistična medicinska sestra, kompetence v zdravstveni negi, kultura v zdravstveni negi
Published in ReVIS: 22.12.2024; Views: 510; Downloads: 23
Full text (1,79 MB) |
