761. FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA STAREJŠIH ODRASLIH OSEB S KOGNITIVNIM UPADOM PO TOTALNI ENDOPROTEZI KOLKALiljana Koban, 2024, undergraduate thesis Abstract: Življenjska doba se v razvitem svetu hitro podaljšuje, s tem pa nastaja vse več sprememb na telesnem in kognitivnem področju. Zaradi upada telesnih in kognitivnih sposobnosti starejših oseb prihaja do vse več padcev in posledično zlomov. Najbolj pogost je zlom kolčnega sklepa, ki običajno zahteva kirurško zdravljenje pri starejših osebah. Zlomljen kolk nadomestijo z umetnim oziroma totalno endoprotezo. Operacija po zlomu kolka poveča tveganje za zaplete pri zdravljenju, umrljivost in potreba po sami rehabilitaciji. Znano je, da skupek dejavnikov vpliva na sam potek in uspešnost rehabilitacijo, eden izmed dejavnikov tveganja je tudi kognitivni upad, ki povzroči zahtevnejšo obravnavo, saj je prizadeto dojemanje, razumevanje, mišljenje, sklepanje, spomin in pomnenje. Poleg kognitivnega upada, stanja prehranjenosti, funkcionalne ravni pred poškodbo, prisotnost depresije, nizek duševni status, višja starost, so negativni napovedniki uspešnosti rehabilitacije. Fizioterapevtska obravnava starejših oseb s kognitivnim upadom je zelo zahteven in dolgotrajen proces. Dokazano je, da zgodnja obravnava takšnih pacientov ter multidisciplinarni tim vpliva na samo uspešnost rehabilitacije. Pomembno je, da imajo ti pacienti možnost in dostopnost rehabilitacije ne glede na to ali so v domači oskrbi ali v institucionalnem varstvu. Velik pomen ima vloga fizioterapevta in drugih zdravstvenih delavcev ne samo pri rehabilitaciji pacientov, temveč tudi pri preprečevanju padcev in ohranjanju kognitivnih sposobnosti pri starejših osebah. Klinični primer je pritrdil raziskavam, da skupek negativnih dejavnikov, kot so kognitivni upad, visoka starost, prisotnost depresije, slaba prehranjenost, vplivajo na izid rehabilitacije in njeno uspešnost. S proučitvijo literature smo ugotovili, da je kognitivni upad le en dejavnik tveganja, ki napoveduje slabši izid rehabilitacije, zato z zagotovostjo zastavljene hipoteze ne moremo potrditi in ne v celoti zavreči, saj ni dovolj raziskav, ki bi to razmejile. Na tem področju je potrebno še veliko raziskovanja, da bi lahko prišli do zaključkov in priporočil za fizioterapevtsko obravnavo takšnih pacientov.
Keywords: starejše odrasle osebe, kognitivni upad, demenca, zlom kolka, rehabilitacija
Published in ReVIS: 10.12.2024; Views: 540; Downloads: 20
 Full text (1,16 MB) |
762. Model urejanja in popisovanja nestrukturiranih besedil z uporabo strojnega učenja : doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje Arhivske znanostiMiroslav Milovanović, 2024, doctoral dissertation Abstract: Namen: Namen doktorske disertacije je raziskati, ali je možna izdelava modela za urejanje in popisovanje nestrukturiranih besedil z uporabo strojnega učenja. Pri izdelavi modela je bila raziskava razdeljena na tri ključne segmente in povezana raziskovalna vprašanja, in sicer, ali je izdelava modela za samostojno klasifikacijo nestrukturiranih vsebin, samostojno prepoznavo imenskih entitet in samostojno izdelavo naslova popisne enote izvedljiva in uporabna. Metodologija: V raziskavi sta uporabljeni metoda analize vsebine in metoda eksperimenta. Raziskani so bili različni pristopi za izdelavo izvedbenega modela za urejanje in popisovanje nestrukturiranih besedil, ravno tako je bilo raziskana uporabnost izdelanega modela in učinkovitost izdelave popisne enote z uporabo izdelanega modela. Rezultati: Ugotovljeni rezultati raziskav kažejo, da je izdelava modela za urejanje in popisovanje nestrukturiranih besedil z uporabo strojnega učenja za vse tri segmente izvedljiva in uporabna, izdelani model pa predstavlja celoten formalni in aplikativni okvir za obdelavo nestrukturiranih besedil, ki se ga lahko neposredno uporabi za obdelavo nestrukturiranih podatkov. Izvirnost/uporabnost: Raziskava omogoča natančen vpogled v izdelavo modela za urejanje in popisovanje nestrukturiranih besedil ter izpostavlja prednosti in obliko uporabe izdelanega modela. Hkrati izdelani model in spremna dokumentiranost izdelave modela predstavljata podlago za uporabo modela v praksi in potencialno podlago za nadaljnje raziskave.
Keywords: urejanje in popisovanje, strojno učenje, imenske entitete, nestrukturirano besedilo, klasifikacija
Published in ReVIS: 09.12.2024; Views: 455; Downloads: 16
Full text (9,59 MB) |
763. POMEN IMPLICITNEGA ZNANJA ZA KAKOVOST ZDRAVSTVENE NEGETjaša Galjot, 2024, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Implicitno znanje v zdravstveni negi zajema nezavedno pridobljene veščine, izkušnje in intuicijo zdravstvenih delavcev, kar je ključno za izboljšanje delovanja zdravstvenih timov ter kakovosti in varnosti oskrbe. Raziskave poudarjajo, da je prepoznavanje in razumevanje tega znanja ključno, vendar formalno izobraževanje pogosto ne vključuje integracije implicitnega znanja. Namen diplomske naloge je bil usmerjen najprej v teoretično opredelitev implicitnega znanja in zdravstvene nege, čemur je sledil kvalitativni raziskovalni del, v katerem smo s pomočjo pregleda literature želeli proučiti dojemanje implicitnega znanja med zdravstvenimi delavci, njegove ključne vidike, načine prenosa in obstoječa priporočila za dvig kakovosti oskrbe pacientov.
Metodologija: Raziskava temelji na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela z uporabo metode sistematičnega pregleda literature. Podatke smo pridobili iz baz COBISS, Google Scholar, PubMed in Web of Science, pri čemer smo vključili objave med letoma 2019 in 2024. Iskanje, analiza in obdelava literature so potekali med majem in junijem 2024, v končno analizo pa smo vključili 15 enot od 314 identificiranih.
Rezultati: Potek iskanja literature je bil temeljit in sistematičen. Pri iskanju smo uporabili naslednje ključne besede in besedne zveze v slovenskem jeziku: "zdravstvena nega", "kakovost", "znanje" in "implicitno znanje" ter "nursing care", "quality", "knowledge" in "implicit knowledge" v angleškem jeziku. Pri pregledu zadetkov smo uporabili izključitvene kriterije, da bi zagotovili relevantnost in kakovost virov. Izključili smo študije, ki niso bile v angleškem ali slovenskem jeziku, tiste, ki niso ustrezale iskanemu časovnem obdobju, in tiste, ki niso bile prosto dostopne. Po uporabi izključitvenih kriterijev smo jih od 314 najdenih zadetkov za nadaljnjo analizo izbrali 15, v katerih je bilo naše raziskovalno področje najbolje opredeljeno.
Razprava: Analiza je pokazala, da zdravstveni delavci dojemajo implicitno znanje kot ključno za klinično odločanje in kakovost oskrbe pacientov. Prepoznavanje in učinkovito prenašanje tega znanja med zdravstvenimi delavci prispeva k izboljšanju zdravstvene prakse in organizacijskih rezultatov, kar vodi do večjega zadovoljstva pacientov. Analiza ugotovitev raziskovalcev v izbrani literaturi jasno pokaže, da je implicitno znanje ključno za kakovostno klinično odločanje in oskrbo pacientov. Priporočamo nadaljnje raziskave, osredotočene na vpliv kulturnih, organizacijskih in izobraževalnih dejavnikov na uporabo implicitnega znanja, ter razvoj izobraževalnih programov za njegovo boljše prepoznavanje in uporabo.
Keywords: implicitno znanje, kakovost, znanje, zdravstvena nega
Published in ReVIS: 08.12.2024; Views: 644; Downloads: 13
Full text (572,72 KB) |
764. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI OTROKA V URGENTNI INFEKCIJSKI AMBULANTILena Zdešar, 2024, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Medicinska sestra se pri delu v urgentni infekcijski ambulanti sreča s kompleksnimi stanji, kot so akutni bronhiolitis, vročinski krči, oslovski kašelj, klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. Medicinska sestra izvaja številne negovalne intervencije in tehnično diagnostične posege, kot so odvzem kužnin, vzpostavitev intravenske poti ter aplikacija zdravil, aplikacija kisika itd. Pomembno vlogo opravlja tudi pri sprejemu otroka v bolnišnico in pri preprečevanju prenosa nalezljivih bolezni. Pri svojem delu uporablja načela atravmatske komunikacije z otrokom in starši. Namen raziskave je bil preučiti vlogo medicinske sestre pri obravnavi otroka v urgentni infekcijski ambulanti.
Metode: V raziskavi sta bila uporabljena kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela. Za zbiranje podatkov je bila uporabljena predloga za polstrukturiran intervju. Raziskava je potekala od junija do avgusta 2024. Vzorec je bil namenski in vključuje šest diplomiranih medicinskih sester, ki sodelujejo pri obravnavi otroka v urgentni infekcijski ambulanti. Pri zbiranju in obdelavi podatkov smo upoštevali vsa etična načela raziskovanja.
Rezultati: Pet od šestih intervjuvank je pri obravnavi otroka v urgentni infekcijski ambulanti pozornih na razpoloženje in obnašanje otroka ter na prisotnost izpuščajev na koži, vse intervjuvane pa so pozorne na odstopanja pri merjenju vitalnih funkcij. Ena izmed njih poleg vsega naštetega pozornost posveča tudi stanju zavesti otroka, opazovanju bolečine, ki se lahko kaže z neutolažljivim jokom, ter opazuje mikcije. Vse intervjuvanke ob pojavu dihalne stiske pri otroku dvignejo vzglavje, aplicirajo kisik, izmerijo vitalne funkcije in naredijo toaleto nosu. Vse intervjuvanke navajajo, da starši otrok z vročinskimi krči tekom hospitalizacije (24-urno opazovanje) in tik pred odpustom prejmejo natančna ustna in pisna navodila, ki so opremljena tudi s slikovnim gradivom. Prav tako navajajo, da starši prejmejo recept za rektiolo Stesolida, ki ga aplicirajo v primeru ponovitve vročinskih krčev, ki so daljši od dveh minut. Staršem otroka, ki je bil nenačrtovano sprejet v bolnišnico, nudijo podporo s pravočasnim podajanjem informacij in z odgovarjanjem na zastavljena vprašanja. Ena izmed njih izpostavlja, da delajo po ustaljenem protokolu o sprejemu otroka na bolnišnični oddelek. Vse intervjuvanke se ob sprejemu otroka na oddelek soočajo s številnimi izzivi, izpostavile so nesodelovanje otrok, kar je verjetno posledica strahu tako staršev kot otrok. Ena od njih je navedla tudi izzive s pomanjkanjem kadra in prostora ter težave s sporazumevanjem, ki nastanejo pri starših in pacientih, ki ne govorijo slovenskega jezika.
Razprava: Z raziskavo smo ugotovili, da intervjuvane medicinske sestre dihalno stisko pri otroku, ki preboleva akutni bronhiolitis, prepoznajo z uporabo pomožne dihalne muskulature, tahipnejo, zavračanjem hrane in pijače, utrujenostjo oz. apatičnostjo otroka, pa tudi z nizko saturacijo, cianozo ter stokanjem ob izdihu. Ob pojavu vročinskih krčev pri otroku ga dajo v stabilni bočni položaj, aplicirajo antipiretik in otroka fizikalno hladijo. Če se vročinski krč po dveh minutah ne prekine spontano, aplicirajo rektiolo diazepama. Primarna naloga medicinske sestre v urgentni infekcijski ambulanti je triaža oz. začetna ocena stanja otroka, nato pa merjenje vitalnih funkcij, odvzem različnih kužnin, opazovanje otrokovega obnašanja, odziv na dražljaje iz okolice, opazovanje kože in sluznice, stanja zavesti ter ocenjevanje bolečine. Za lajšanje stiske pri otrocih uporabljajo komunikacijo, ki je prilagojena njihovi starosti in razvojni stopnji, vse postopke natančno razložijo ter razbremenijo otroka z uporabo igrač, štampiljk, bombonov in pobarvank.
Keywords: Medicinska sestra, urgentna infekcijska ambulanta, otrok.
Published in ReVIS: 08.12.2024; Views: 603; Downloads: 38
Full text (1,37 MB) |
765. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBVLADOVANJU NOSEČNIŠKE SLADKORNE BOLEZNIKristina Volčanjšek, 2024, not set Abstract: Izhodišča: V diplomski nalogi smo predstavili nosečniško sladkorno bolezen, ki se pojavi med nosečnostjo in je značilna pri pacientkah, ki prej niso imele sladkorne bolezni. Po porodu nosečniška sladkorna bolezen običajno izgine, vendar imajo pacientke, ki so jo imele, večje tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 pozneje v življenju. Zdravljenje nosečniške sladkorne bolezni vključuje spremembe v prehrani, telesno aktivnost in v nekaterih primerih tudi zdravljenje z inzulinom ali drugimi zdravili. Vloga medicinskih sester je izobraževanje nosečnice o obvladovanju krvnega sladkorja, spremljanje njenega zdravstvenega stanja ter zagotavljanje podpore pri prilagajanju prehrane in življenjskega sloga za zdrav potek nosečnosti.
Metoda: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela v kvalitativni raziskavi. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vzorec je bil namenski in je vključeval diplomirane medicinske sestre, ki se pri svojem delu srečujejo z nosečniško sladkorno boleznijo in imajo kot več kot deset let delovnih izkušenj na različnih deloviščih.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo šest medicinskih sester, ki delajo dnevno s pacienti, ki imajo sladkorno bolezen. Ugotovili smo, da medicinske sestre zelo dobro poznajo svojo vlogo pri obvladovanju nosečniške bolezni in znajo prepoznati zaplete.
Razprava: V raziskavi smo ugotovili, da imajo diplomirane medicinske sestre ključno vlogo pri obravnavi nosečniške sladkorne bolezni. Skrbijo za spremljanje krvnega sladkorja, izobražujejo nosečnice o bolezni, prehrani in načinu življenja ter nudijo podporo pri terapijah. Pomembno vplivajo na prepoznavanje in preprečevanje zapletov, hkrati pa spodbujajo nosečnice k sprejemanju zdravih življenjskih sprememb za celo življenje. Imajo dovolj znanja, da pomagajo nosečnicam.
Keywords: nosečniška sladkorna bolezen, inzulin, avtoimunska bolezen, trebušna slinavka
Published in ReVIS: 08.12.2024; Views: 529; Downloads: 73
Full text (828,73 KB) |
766. KAKOVOST ŽIVLJENJA PO PREBOLELEM RAKU V OTROŠTVULoti Podlipnik, 2024, not set Abstract: V diplomski nalogi smo raziskovali dolgoročne posledice prebolelega raka v otroštvu na kakovost življenja v odrasli dobi. V zadnjih desetletjih so se možnosti zdravljenja otroškega raka bistveno izboljšale, kar je privedlo do povečanja števila preživelih. Kljub temu, so nekatere študije ugotovile, da preživeli pogosto doživljajo različne težave, ki lahko vplivajo na njihovo kakovost življenja.
Cilj raziskave je bil raziskati, kako preživeli ocenjujejo svojo kakovost življenja in kako je sama bolezen vplivala na njihovo psihično in fizično zdravje v odrasi dobi. V raziskavi smo se osredotočili na identifikacijo posledic bolezni in zdravljenja na različnih področjih, kot so kronične bolečine, psihološke težave in socialna vključenost. Poleg tega smo želeli razumeti, kako na svojo bolezen gledajo preživeli in kakšen je njihov pogled na življenje. Z uporabo kvalitativne metode raziskovanja smo prepoznali ključne teme, kot so strah pred recidivom bolezni, fizične omejitve, težave z plodnostjo. S pomočjo raziskave smo želeli prispevati k boljšemu razumevanju posledic, ki jih pusti rak v otroštvu na posameznikov razvoj in kakovost življenja v odrasli dobi in kako te posledice zahtevajo dolgoročno celovito podporo posamezniku.
Keywords: rak v otroštvu, kakovost življenja, posledice raka
Published in ReVIS: 08.12.2024; Views: 545; Downloads: 15
Full text (1023,57 KB) |
767. Uporaba teorije Calliste Roy pri obravnavi pacienta po poškodbi obraznih kostiSebastian Petković, 2024, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Maksilofacialno področje zdravstva se osredotoča na anatomijo zgornje čeljusti in obraznih kosti ter njihovo vlogo pri žvečenju, govoru in izražanju čustev, ki se kažejo skozi več pomembnih funkcij posameznika, npr. skozi mimiko obraza. Natančneje se maksilofacialno področje ukvarja z motnjami in poškodbami, ki prizadenejo glavo, obraz, vrat in usta, vključno s prirojenimi napakami, boleznimi in travmatičnimi poškodbami. Poškodbe obraznega predela so lahko posledica prometnih nesreč, športnih padcev in pretepov, simptomi pa vključujejo močno bolečino, otekline in težave pri žvečenju in govorjenju, ki sta temeljni funkciji tega dela glave. Namen naše raziskave je opredeliti uporabnost teorije Calliste Roy pri obravnavi pacienta po poškodbi obraznih kosti.
Metodologija: Podatke smo pridobili s sistematičnim pregledom strokovne in znanstvene literature. Za namen raziskave smo uporabili domačo in tujo znanstveno literaturo, ki proučuje teoretični model Calliste Roy, uporabnost modela v praksi in povezanost modela s področjem maksilofacialnih poškodb oziroma poškodb obraznih kosti. Zadetke literature smo iskali v brezpačno dostopnih bibilografskih bazah (Google Učenjak, PubMed, COBISS, DKUM in Cochrane), uporabili pa smo izključitvene kriterije: leto objave članka (objava med 2008 in 2023), jezik (angleščina, slovenščina) in prosta dostopnost članka v celotnem obsegu ter ključne besede (v slovenskem jeziku: pacient, zdravstvena nega, Callista Roy, poškodba obraznih kosti; v angleškem jeziku: patient, nursing, Callista Roy, facial bones trauma). Pri iskanju smo ključne besede v iskalnik posamezne bibliografske baze vpisali v istem vrstnem redu tako v slovenščini kot v angleščini, uporabili pa smo “Boolov operator”.
Rezultati: Zdravljenje maksilofacialnega področja zahteva multidisciplinarni pristop, v katerem med drugim sodelujejo oralni kirurgi in zobozdravniki, temeljna pa sta osredotočenost na povrnitev funkcije in estetske korekcije. Medicinske sestre so tu pomembne predvsem v predoperativni in postoperativni oskrbi ter pri obvladovanju bolečine in čustveni podpori, ki jo nudijo pacientom in njihovim družinam.
Razprava: Teorija Calliste Roy se osredotoča na prilagajanje in obvladovanje stresorjev, saj je to zelo pomemben dejavnik za delo medicinskih sester. C. Roy definira zdravje kot daljico, ki jo oblikujejo posameznikove sposobnosti prilagajanja ter poudarja fizične in psihosocialne potrebe pacientov. Uporaba teorije C. Roy omogoča celovito obravnavo in spodbujanje pacientove aktivne vloge v rehabilitaciji, kar pripomore k izboljšanju kakovosti življenja po poškodbi.
Keywords: pacient, zdravstvena nega, Callista Roy, poškodba obraznih kosti
Published in ReVIS: 08.12.2024; Views: 470; Downloads: 8
Full text (2,05 MB) |
768. POMEN MEDGENERACIJSKEGA SODELOVANJA MED STAROSTNIMI SKUPINAMI ZNOTRAJ INSTITUCIONALNEGA VARSTVAHaris Huremović, 2024, not set Abstract: POVZETEK
Izhodišča: Medgeneracijsko sodelovanje je pomembna interakcija med posamezniki iz različnih starostnih skupin. Sam koncept je pomemben v družinskih, skupnostnih in institucionalnih okoljih, saj temelji na razumevanju, empatiji in medsebojni podpori med različnimi profili posameznikov. S tem prinaša priložnost za učenje z različnih perspektiv, zaradi česar se zmanjšujejo socioekonomske, ideološke in druge razlike, povezane s starostjo. Namen naše raziskave je opredeliti prednosti in izzive za spodbujanje medgeneracijskih interakcij v institucionalnem varstvu. Cilj naše raziskave je raziskati vlogo medgeneracijskih dejavnosti pri spodbujanju kognitivne stimulacije in duševnega zdravja med starejšimi odraslimi in mlajšimi udeleženci. Prav tako nameravamo preučiti dojemanja in izkušnje stanovalcev, negovalcev in družin o koristih in izzivih medgeneracijskih programov v institucionalnem varstvu. Na koncu želimo prepoznati najboljše prakse in strategije za učinkovito izvajanje medgeneracijskih programov, ki se lahko sproti vključijo v vsakodnevne rutine nege.
Metode: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Primarne podatke smo pridobili s tehniko intervjuvanja z vnaprej pripravljeno predlogo vprašanj za polstrukturirani intervju. Za teoretični del diplomske naloge smo uporabili primarne in sekundarne vire, pridobljene iz podatkovnih baz COBISS, PubMed, Google učenjak in iz univerzitetne knjižnice.
Rezultati: V intervjujih je sodelovalo šest oseb, od tega štirje moški in dve ženski, v starosti od 24 do 78 let. Intervjuvanci so na naša vprašanja med drugim odgovorili, da se z vključevanjem različnih generacij v skupne aktivnosti spodbujajo povezanost, rast kognitivnih sposobnosti in empatija, zvišuje pa se tudi raven socializacije. Izpostavili pa so tudi določene izzive, kot na primer razlike v starosti, interesih in sposobnostih, ter nekatere omejitve, ki so povezane z raznimi bolezenskimi stanji posameznikov. V skupku vsega intervjuvanci kot idealen program izpostavljajo tistega, ki je celovit - tj. aktiven in izobraževalen, kar pomeni, da enakopravno vključuje vse in jim da možnost razvoja in druženja.
Razprava: Ugotavljamo, da učinkovito medgeneracijsko sodelovanje lahko v teh okoljih izboljša kakovost življenja in dobro počutje stanovalcev, vendar pa je treba premagati prejšnje strukture - tiste, ki so poudarjale segregacijo in socialno izolacijo. Diplomska naloga poudarja, da je medgeneracijsko sodelovanje ključno za spodbujanje razumevanja in povezovanja med različnimi generacijami, kar vodi k izboljšanju medosebnih odnosov in kakovosti oskrbe v institucionalnih okoljih. S sodobnimi pristopi in potencialno uporabo novih tehnologij lahko ustvarimo podporna okolja, ki so dobra za vse - tako za oskrbovance kot tudi za zaposlene v teh ustanovah.
Keywords: starostna skupina, sodelovanje, institucionalno varstvo, mladi, stari
Published in ReVIS: 08.12.2024; Views: 513; Downloads: 16
Full text (1,44 MB) |
769. Kakovost dela in zadovoljstvo fizioterapevtov, zaposlenih na primarni ravni zdravstvenega varstvaNika Stopinšek, 2024, not set Abstract: Izhodišča: Kakovost in učinkovitost fizioterapevtske obravnave morata biti opazni vsem deležnikom v zdravstvenem sistemu. Najpogosteje ju ocenjujemo s kazalniki kakovosti, ki predstavljajo pomembno merilno orodje, saj opredeljujejo stopnjo kakovosti zdravstvene prakse in se uporabljajo za merjenje ter ocenjevanje zdravstvenih procesov, organizacijske strukture in izidov zdravljenja. Številne raziskave potrjujejo, da zadovoljni zaposleni z veseljem in bolj kakovostno opravljajo svoje delo, svoje zadovoljstvo prenašajo na druge zaposlene, se veselijo novih nalog in izzivov, so produktivnejši in motivirani ter s tem pomembno prispevajo k zadovoljstvu pacientov in uspešnosti celotnega zavoda. Obstaja sicer veliko študij o poklicnem zadovoljstvu zdravstvenih delavcev, le malo pa o zadovoljstvu fizioterapevtov.
Metode: Magistrska naloga je temeljila na pregledu literature in kvantitativni metodi dela. V namen raziskovanja je bila uporabljena kvantitativna metoda zbiranja podatkov. Kot instrument je bila uporabljena anketa, s pomočjo katere je bilo ugotovljeno, kakšno je zadovoljstvo fizioterapevtov, zaposlenih na primarni ravni zdravstvenega varstva. V raziskavi so sodelovali fizioterapevti, zaposleni na primarni ravni zdravstvenega varstva v Sloveniji, ki jim je bil prek družbenih omrežij in službene elektronske pošte posredovan anketni vprašalnik, pripravljen v spletnem orodju 1ka. Rezultati so bili preneseni in analizirani s pomočjo programa SPSS, prikazani pa so grafično in tabelarno.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 150 fizioterapevtov, zaposlenih na primarni ravni zdravstvenega varstva, ki so svoje zadovoljstvo pri delu ocenili s povprečno oceno 3,6 na petstopenjski Likertovi lestvici. Najbolj zadovoljni so pri delu s stalnostjo zaposlitve, medosebnimi odnosi v timu in s kakovostjo lastnega dela, najmanj pa s plačo. Anketiranci so s kakovostjo lastnega dela na primarni ravni zadovoljni in jo najpogosteje ocenjujejo s samoocenjevanjem lastnega dela. Kazalnike kakovosti za ocenjevanje lastnega dela večina uporablja le občasno, kot najpogosteje uporabljen kazalnik pa so navedli razliko stanja bolečine med začetno in končno obravnavo (po VAS).
Razprava: Z raziskavo, ki smo jo izvedli, smo pridobili pomembne informacije o zadovoljstvu in dejavnikih, ki vplivajo na zadovoljstvo fizioterapevtov, zaposlenih na primarni ravni zdravstvenega varstva. Poleg tega magistrska naloga predstavlja načine, s katerimi fizioterapevti ocenjujejo kakovost svojega dela in pogostost uporabe kazalnikov kakovosti pri njihovem vsakdanjem delu v praksi. Kakovost v zdravstvu je pomembna, saj deležnikom omogoča primerjavo s konkurenco ter daje občutek primerljivosti, naklonjenosti in spoštovanja. Odgovornost do pacientov fizioterapevtom narekuje, da je dosežke treba meriti in opazovati z vidika kazalnikov kakovosti kot potrditev uspešnosti izvedenih storitev. Glede na ugotovitve, da je področje kazalnikov kakovosti na področju fizioterapije še vedno precej neurejeno, svetujemo čimprejšnjo uvedbo predlaganih kazalnikov, ki so primerni za uporabo na vseh treh ravneh zdravstvenega varstva, pri pacientih vseh starosti in na vseh področjih fizioterapije.
Keywords: Primarno zdravstvo, zadovoljstvo fizioterapevtov, kakovost, kazalniki kakovosti.
Published in ReVIS: 08.12.2024; Views: 627; Downloads: 44
Full text (2,23 MB) |
770. |
