1731. |
1732. |
1733. |
1734. |
1735. |
1736. |
1737. Razvoj, ovrednotenje in primerjava odločitvenih modelov za napovedovanje delovanja čistilne naprave : diplomska nalogaMarko Štemberger, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi raziskujemo, kako lahko odločitvene modele v programu Orange
uporabimo za čiščenje odpadne vode. Glavno vprašanje, ki nas zanima, je, kako dobro lahko ti
modeli napovedujejo učinkovitost čistilnih naprav za odpadne vode, še posebej ko gre za
razmerje med različnimi vhodnimi in izhodnimi parametri. Da bi to ugotovili, smo se lotili
kombinacije empirične analize in strojnega učenja. Uporabili smo tri različne algoritme: Neural
Networks (NN), Random Forest (RF) in Naivni Bayes (NB). Da bi še dodatno izboljšali naše
modele, smo vključili tudi algoritem ReliefF, ki nam je pomagal izbrati tiste spremenljivke, ki
najbolj vplivajo na naše rezultate. Glavni cilj naše raziskave je bil razjasniti, kako lahko
odločitveni modeli pomagajo pri čiščenju odpadne vode. Končni cilji so bili jasni: ustvariti
robustne odločitvene modele, preveriti, kako dobro delujejo, in ugotoviti, katere spremenljivke
so ključne za uspešno čiščenje odpadne vode.
Keywords: strojno učenje, nevronske mreže, naključni gozd, naivni Bayes, algoritem ReliefF, odločitveni modeli, Orange
Published in ReVIS: 06.12.2023; Views: 1654; Downloads: 55
 Full text (3,71 MB) |
1738. VPLIV OPERATIVNE SPROSTITVE MEDIANEGA ŽIVCA NA ANATOMSKE ZNAČILNOSTI ZAPESTNEGA PREHODAPia Accetto, 2023, master's thesis Abstract: Sindrom zapestnega prehoda (SZP) je najpogostejša utesnitvena nevropatija medianega živca in je pogostejši pri ženskah. Dejavniki tveganja so ponavljajoči gibi v zapestnem sklepu, ki povzročijo zadebelitev kit, njihovih ovojnic in posledično zmanjšanje svetline ZP. To povzroči utesnitev medianega živca in tipično simptomatiko, ki povzroča mravljinčenje v prvih štirih prstih, izrazitejše ponoči in zjutraj, ter ga oblažimo z otresanjem rok. Diagnozo postavimo na podlagi tipičnih simptomov, potrdimo pa meritvami prevajanja in ultrazvočne preiskave. Pri blagi do zmerni stopnji SZP je prva izbira konzervativno zdravljenje z uporabo opornic za zapestje in prste ponoči ter manj ročnega dela. Pri napredovali okvari ali neučinkovitosti konzervativnega zdravljenja svetujemo operacijo. Metode so številne, cilj vseh pa je prerezanje prečne palmarne vezi.
V eksperimentalni del naloge smo vključili 25 preiskovancev in si zastavili dve hipotezi. Prva hipoteza trdi, da sprostitev medianega živca v ZP ne vpliva na širino ZP v njegovem proksimalnem in v distalnem delu. Delno smo jo potrdili, saj smo z našo raziskavo utemeljili, da operativna sprostitev medianega živca vpliva na širino v DZP predelu, a ne tudi v PZP. Tudi drugo hipotezo, da sprostitev medianega živca v ZP vpliva na ploščino prečnega preseka, na sploščenost, izbočenje in oddaljenost medianega živca od spodaj ležečih struktur, smo le deloma potrdili, saj so rezultati pokazali, da operativna sprostitev medianega živca vpliva le na njegovo sploščenost v zapestju, medtem druge izhodne spremenljivke pa so bile statistično neznačilne. Zaključili smo, da prerezanje prečne palmarne vezi povzroči številne anatomske in funkcionalne posledice, ki omogočijo regeneracijo živca, predvsem večjo mobilnost zapestnega loka med obremenitvijo, morda pa tudi pojav nekaterih težav pri manjšini pacientov, kot so bolečina in občutek nestabilnosti.
Keywords: sindrom zapestnega prehoda, operativna sprostitev, ultrasonografska preiskava, anatomija, mediani živec, zapestni prehod
Published in ReVIS: 05.12.2023; Views: 1105; Downloads: 50
Full text (1,72 MB) |
1739. FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA PO OPERACIJI SPINALNE STENOZE LEDVENE HRBTENICEGaja Okretič Kogoj, 2023, undergraduate thesis Abstract: Uvod in namen: Ledvena spinalna stenoza (LSS) se najpogosteje pojavlja pri starejši populaciji in se kaže z bolečino ali spremenjeno senzibiliteto v predelu ledvene hrbtenice in nogah. Prva izbira je konzervativno zdravljenje, če to ne pomaga, se posledično odloči za operativni poseg oziroma dekompresijo. Po operativnem posegu je rehabilitacija usmerjena v strukturiran kinezioterapevtski program, ki vključuje napredujoč skupek vaj za splošno mišično moč, stabilizacijo jedra in izboljšanje ravnotežja. Učinkovitost številnih fizioterapevtskih metod in tehnik po operaciji ni povsem znana. Ugotovili smo, da se intenzivnost bolečine hitreje zmanjša pri bolnikih, ki so deležni strukturiranega programa rehabilitacije. Metode: Diplomska naloga temelji na sistematičnem pregledu literature, pridobljene s pomočjo elektronskih baz podatkov PubMed, Google Scholar in PEDro. Rezultati: V analizo smo vključili sedem raziskav. Ugotovili smo zanesljive dokaze o učinkovitosti kinezioterapije pri zdravljenju LSS po dekompresiji. Visokokakovostnih študij, ki bi potrdile dolgoročno učinkovitost, ni. Uporabnost: V sklopu fizioterapevtske obravnave pacientov po operaciji LSS priporočamo izvajanje kinezioterapije, ki vključuje mobilizacijske vaje z raztezanjem in progresivno mišično močjo za korekcijo drže, stabilizacijo ledvenega dela, aerobne vaje in športno specifično vadbo. Omejitve: Večina raziskav temelji na majhnem vzorcu preiskovancev in kratkem trajanju raziskave, zato zanesljivega programa rehabilitacije ni mogoče oblikovati.
Keywords: ledvena spinalna stenoza, fizioterapija, kinezioterapija
Published in ReVIS: 05.12.2023; Views: 1979; Downloads: 104
Full text (751,03 KB) |
1740. |
