1821. |
1822. |
1823. |
1824. |
1825. Štetje prometa s pomočjo umetne inteligence : diplomska nalogaŽan Pogač, 2023, undergraduate thesis Keywords: analiza prometa, konvolucijska nevronska mreža, pretočnost prometa, računalniški vid, strojno učenje, umetna inteligenca, zaznava vozil, promet Published in ReVIS: 26.10.2023; Views: 1713; Downloads: 47
Full text (2,23 MB) |
1826. Perspektive političnega razvoja Evropske UnijeMonika Ognenovska, 2023, not set Abstract: Politični razvoj Evropske unije (EU) je bil zapleten in dinamičen proces, ki so ga oblikovali različni dejavniki, kot so zgodovinski dogodki, institucionalne spremembe in spreminjanje nacionalnih interesov. Ta magistrska naloga raziskuje poglede na politični razvoj EU ter preučuje ključne teorije in koncepte, ki so bili uporabljeni za razumevanje in razlago tega večplastnega razvoja. Pot EU od njene ustanovitve kot Evropske skupnosti za premog in jeklo do njene sedanje oblike kot politične in gospodarske unije 27 držav članic so zaznamovali izzivi in dosežki, ki odražajo interakcijo med nadnacionalnimi institucijami in nacionalnimi vladami. S celovitim pregledom znanstvenih del, vključno s knjigami, članki v revijah in urejenimi knjigami, ta študija raziskuje različne teoretične okvirje, uporabljene za analizo razvoja EU.
Med vidnimi raziskanimi teorijami so liberalni medvladnizem, neofunkcionalizem in upravljanje na več ravneh. Poleg tega je vloga evropskih institucij, kot sta Evropski parlament in Evropska komisija, preučena v luči njihovega vpliva na oblikovanje politik in procese odločanja v EU. Pogodbe EU določajo, da unija temelji na predstavniški demokraciji, v Evropskem parlamentu pa potekajo neposredne volitve. Evropska unija je gospodarska in politična organizacija, ki se je od konca druge svetovne vojne razvila, da bi zagotovila trajen mir na evropski celini. Na splošno je cilj prednostne naloge Evropske unije za podnebno nevtralno, pravično in socialno Evropo spodbujati trajnostni razvoj ob hkratnem zagotavljanju socialne pravičnosti in vključenosti ter doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2050. Keywords: Evropska unija, politični razvoj, teoretične perspektive, nadnacionalne institucije, demokratična legitimnost, upravljanje na več ravneh, evropska integracija, oblikovanje politik. Published in ReVIS: 25.10.2023; Views: 1040; Downloads: 23
Full text (552,91 KB) |
1827. Ohranjanje identitete in asimilacija med slovenskimi izseljenkami v Italijo v preteklega pol stoletjaJana Mikuletič, 2023, not set Abstract: Pričujoča magistrska naloga ilustrira obdobja izseljevanja Slovenk v Italijo v preteklega pol stoletja, natančneje v letih med 1946 in 1996. Nanaša se tudi na njihove identitetne transformacije do današnjega dne.
Njihova pričevanja, pripovedi in osebni spomini ponazarjajo osebna, intimna in čustvena doživljanja selitve. Naloga nam osvetli njihove različne kraje izselitve, raznovrstne motive za odhod, njihovo udejstvovanje v novem življenjskem okolišu, raznolike izkušnje z asimilacijo in jezikovnimi ovirami v vseh letih njihovega bivanja v Italiji.
Glavne ugotovitve naloge so, da so se intervjuvanke preselile predvsem zaradi dela in boljšega zaslužka, sledi ljubezenski razlog, saj so spoznale partnerja Italijana in se zato preselile v Italijo. Tam so se udejstvovale na različne načine, večina si je tam našla delo, se poročila in si ustvarila družino. Na svoje potomce so skoraj vse prenesle slovenski jezik, torej v našem primeru ne drži, da poročene z Italijani jezika na otroke niso prenesle. Malo manj kot polovica intervjuvank meni, da imajo potomci večplastne identitete, torej se danes čutijo Italijane in Slovence, medtem ko v večini same z jasnimi argumenti izrazijo slovensko identiteto tudi po vseh letih življenja v tujini. Keywords: ženske migracije, Italija, vzroki, asimilacija, vprašanje identitete Published in ReVIS: 24.10.2023; Views: 1210; Downloads: 42
Full text (1,41 MB) |
1828. KAKO OTROCI V OSNOVNI ŠOLI DOŽIVLJAJO OCENJEVANJE ZNANJA?Barbara Muhič, 2023, not set Abstract: V našem osnovnošolskem sistemu obstaja vedno preverjanje znanja na osnovi spraševanja, pisnega ocenjevanja znanja in projektnih nalog. Vsi ti dogodki vplivajo na učence tako, da jim vzbujajo neprijetne občutke strahu, stresa in celo tesnobe. Učenci v osnovnih šolah to doživljajo pogosteje v zadnjih letih. Izraziteje se je pokazalo v času pandemije (COVID-19) v letih od 2020 do 2022 in po njej, ko intenzivno doživljajo posledice stresa. V magistrski nalogi smo raziskovali, v kolikšni meri učenci v osnovni šoli doživljajo strah, stres in stiske zaradi ocenjevanja znanja. Želeli smo ugotoviti, kateri stresorji najbolj vplivajo na ocenjevanje znanja ter kako vplivajo na čustveno in miselno doživljanje učencev ob prejemu številčne ocene za izkazano znanje.
Teoretični del magistrske naloge podrobno razjasni obstoječi način ocenjevanja v osnovni šoli in posledice delovanja strahu in stresa na funkcioniranje učencev. Največji poudarek je na izvoru in nastanku strahu in stresa ter na posledicah delovanja obeh na posameznika.
V empiričnem delu naloge smo s pomočjo anketnega vprašalnika preverjali celostno sliko doživljanja strahu in stresa učencev v osnovni šoli pri pisnem in ustnem ocenjevanju znanja po posameznih triadah in spolu. Prikazali smo posledice doživljanja stresa v posameznih triadah. Ugotovili smo, da se med spoloma in po posameznih triadah razlikujejo vrste stresorjev, prav tako je različno doživljanje stresa z vedenjskega, miselnega in čustvenega vidika.
Najvišji stres doživljajo učenci druge in tretje triade, dečki bolj kot deklice. Raziskava je pokazala, da strah in stres izhajata iz nestalnih delovnih navad, pritiska okolice in visoko zastavljenih osebnih ciljev, ki so nerealni glede na naučeno znanje. Večina učencev v osnovni šoli pri ocenjevanju in pridobljeni oceni doživlja različne psihične težave. Keywords: stres, stresorji, doživljanje stresa, ocenjevanje znanja, šola, anksioznost, depresija Published in ReVIS: 24.10.2023; Views: 1381; Downloads: 59
Full text (1,40 MB) |
1829. SKRAJNA DESNIČARSKA RADIKALIZACIJA IN EKSTREMIZEM: RAZISKAVA VZROKOV IN POVEZAV S TRAVMATIČNIMI IZKUŠNJAMIBarbara Primožič, 2023, not set Abstract: Pričujoče delo predstavlja raziskavo skrajne desničarske radikalizacije, ekstremizma in morebitnih vzrokov, povezanih s travmatičnimi izkušnjami. Namen in cilji dela so ugotoviti, opisati in spoznati povezave radikalizacije, skrajno desne ideologije in travme na različnih nivojih. Želimo prepoznati vzroke za skrajno desničarsko radikalizacijo in ekstremizme in kako je s konceptoma povezana travma. Želimo tudi ugotoviti, ali so skrajne desne radikalne organizacije prisotne v Sloveniji in ali s tem predstavljajo grožnjo varnosti. Metodološki pristop v prvem delu predstavlja kritičen pregled literature po omenjenih področjih, v drugem delu pa s pregledom obsega dosegljive literature v bazi Scopus raziskujemo povezave med preiskovanimi koncepti. Radikalizacijo opredelimo kot proces spreminjanja prepričanj, vrednot in ideologij posameznika ali skupine, ki lahko vodi v nasilje, ter predstavimo njen razvoj skozi čas. Skrajni desničarski ekstremizem zaznamujejo konservativna, nacionalistična in avtoritativna stališča. Med različne skupine skrajnih desničarjev spadajo avtokratsko fašistične, rasistično etnocentrične, populistično avtoritarne in versko fundamentalistične skupine, tako v svetu kot v EU. Izredno pomembno vlogo pri širjenju skrajno desničarskih ideologij predstavljata svetovni splet in sodobne komunikacijske tehnologije, hkrati pa se svetovni splet lahko uporablja tudi za odkrivanje in preprečevanje skrajno desničarskih radikalizmov. Skrajna desnica je prisotna tudi v Sloveniji, njeno delovanje je podobno drugim tovrstnim gibanjem v tem delu Evrope, nekatere bolj radikalne neonacistične frakcije predstavljajo tudi grožnjo nacionalni varnosti. Travmatične izkušnje vplivajo na psihološke vzorce, ki opredeljujejo notranji svet posameznika in lahko s tem sodelujejo pri sprejemanju ekstremističnih skrajno desnih stališč. Močan vpliv imajo PTSM in disociativni mehanizmi, kulturne razlike, izobraževanje in ideologije. Analiza obsega literature v drugem delu potrjuje posredne povezave med travmatičnimi izkušnjami in skrajno desničarsko radikalizacijo, zlasti v zahodnem svetu in Evropi. Keywords: radikalizacija, skrajna desnica, ekstremizem, povezava, travma, ideologije Published in ReVIS: 21.10.2023; Views: 1562; Downloads: 76
Full text (1,82 MB) |
1830. UPORABA PSIHADELIKOV V PSIHOTERAPIJIMaša Kužnik, 2023, not set Abstract: Teoretična izhodišča: V naši družbi se vsako leto srečujemo z vse večjim številom duševnih
bolezni, razvoj novih psihiatričnih zdravil pa upada. Inovacijo v zdravstvenem svetu predstavlja
uporaba psihadelikov v psihoterapiji. Gre za strokovno nadzorovano uporabo substanc, kot so
ketamin, MDMA, psilocibin, LSD in drugih psihadelikov, ki v novih študijah obetajo dobre
rezultate v boju proti depresiji, tesnobi, posttravmatski stresni motnji in drugim duševnim
boleznim.
Metoda: Uporabljen je bil kritični pregled literature s pomočjo podatkovnih baz Science Direct,
PubMed, Google Scholar, The American Journal of Psychiatry. Zaradi naravnanosti teme bomo
uporabili tudi spletno stran Multidisciplinary Association for Psychedelic Studies (MAPS).
Omejitveni kriteriji iskanja so bili: brezplačni dostop, celotno besedilo članka, kakovostno
izvedena študija in jezik angleščina. Pri pregledu literature je bila uporabljena vsebinska analiza
prebranega gradiva.
Rezultati: V podrobnejši pregled celotnega besedila je bilo od 329.080 zadetkov vključenih
413 zadetkov, v končno analizo pa 70 člankov. Odkrili smo, da gre za dobro metodološko
zasnovane raziskave: hierarhično je najvišje na lestvici 44 sistematičnih pregledov
randomiziranih in nerandomiziranih kliničnih študij ter metaanaliz, sledi 17 posamičnih
randomiziranih in nerandomiziranih kliničnih študij in 9 sistematičnih pregledov korelacijskih
študij.
Ugotovitve: Uporaba psihadelikov v psihoterapiji se kaže kot učinkovita nova metoda za
zdravljenje raznovrstnih duševnih motenj. Med najbolj raziskane psihadelike sodi ketamin, med
najmanj raziskane pa LSD. Raziskave na področju LSD-ja predvsem ugotavljajo njegov
potencialni terapevtski potencial pri zdravljenju depresije in odvisnosti od alkohola. MDMA je
v ospredju raziskav, ki se ukvarjajo s psihadelično psihoterapijo na področju posttravmatske
stresne motnje, pa tudi na področju tesnobe. Ketamin in psilocibin pa stopita v ospredje pri
študijah, ki naslavljajo depresijo in samomorilnost. Zagotovo je na področju psihadelikov
potrebno še veliko raziskav, a so tudi dosedanji rezultati večine študij obetavni. Prav tako, na
koncu še obravnavamo morebitne omejitve in potenciale za nadaljnje raziskave. Keywords: psihadeliki v psihoterapiji, pregled literature, duševno zdravje, depresija, tesnoba, posttravmatska stresna motnja Published in ReVIS: 21.10.2023; Views: 1157; Downloads: 64
Full text (775,73 KB) |