471. Komuniciranje in krizno upravljanje : magistrsko deloDanila Mašić, 2025, master's thesis Abstract: Naloga Komuniciranje in krizno upravljanje se osredotoča na to, kako se komuniciranje razlikuje od kriznega komuniciranja, kako poteka med krizo, kako poteka krizno upravljanje in katere so strukture, nujne za krizno upravljanje. Opisani so procesi in odločanja pri organiziranju na splošno in v kriznih razmerah. Gre za kvalitativno raziskavo, saj so bili rezultati pridobljeni z intervjuji. Prav tako so bili pri pisanju uporabljeni primarni in sekundarni viri. Iz odgovorov raziskav komuniciranja komunikacijskih kampanj so bile ugotovljene razlike v dojemanju med vodji komunikacijskih kampanj ter študenti in zaposlenimi. V nalogi je zajeta tudi primerjava upravljanja komunikacijskih kampanj in upravljanja krize žledu. Razvidno je, da se tako komuniciranje kot upravljanje kriz razlikujeta. Vsem krizam je skupna časovna omejenost v posebnih okoliščinah. Razlikujejo pa se v načinu poročanja in obveščanja ter v strukturah, ki so nujne za obvladovanje krize. V mednarodni primerjavi kriznega komuniciranja in kriznega upravljanja so bile narejene primerjave struktur in načinov komuniciranja v državah, kot so Švedska, Švica, Združene države Amerike in Italija, in sicer v primerjavi s Slovenijo. Ugotovljeno je bilo, da so v formalnem smislu organiziranosti nekatere razlike, saj so bile v primerjavo vključene države, ki se med seboj razlikujejo po zgodovinski, kulturni in politični preteklosti. Za Italijo pa je bilo predstavljeno tudi krizno komuniciranje in upravljanje katastrofalnega potresa v Aquili leta 2009.
Keywords: komuniciranje, strateško komuniciranje, krizno komuniciranje, krizno upravljanje, procesi odločanja, komunikacijske kampanje
Published in ReVIS: 06.02.2025; Views: 486; Downloads: 51
 Full text (2,75 MB) |
472. Pravica do zdravega življenjskega okolja v kontekstu Evropske konvencije o človekovih pravicah : magistrsko deloŠpela Zagorc, 2024, master's thesis Abstract: Čeprav več kot 150 držav priznava pravico do zdravega okolja v svojih nacionalnih ustavah, pa avtonomne, svetovno priznane človekove pravice do življenja v zdravem okolju ni. Namen magistrskega dela je umestitev pravice do zdravega življenjskega okolja v regionalno okolje, v katerem deluje Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP). Magistrsko delo vsebuje več ciljev, in sicer analizo EKČP in sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v povezavi z (zdravim) življenjskim okoljem in pravicami posameznikov, prikaz ozelenitve obstoječih človekovih pravic, ki izhajajo iz EKČP, formuliranje in analizo vsebinskega in procesnega vidika pravice do zdravega življenjskega okolja po EKČP, opredelitev dejavnikov, ki zagotavljajo učinkovito uveljavljanje in zaščito pravice do zdravega življenjskega okolja, kot ti izhajajo iz sodne prakse ESČP, in analizo mednarodnih instrumentov s področja človekovih pravic, ki so upoštevani na področju varstva okolja in prava EU. Za dosego ciljev magistrskega dela in podajanja odgovorov na zastavljeni raziskovalni vprašanji so uporabljene metoda deskripcije preko generalizacije in specializacije, faktorska analiza, metodi logične analize in sinteze ter metoda deduktivnega sklepanja in metoda dokazovanja preko študije mednarodnih institutov, zakonodaje EU in sodne prakse sodišča ESČP kot tudi študije domače in tuje literature kot teoretične podlage izvedeni študiji in podanim rezultatom. Rezultati izvedene študije prikažejo ozelenitev obstoječih človekovih pravic, ki so že priznane po EKČP, upoštevaje sodno prakso ESČP, določbe mednarodnih instrumentov Združenih narodov in prava EU ter konceptualni model pravice do zdravega življenjskega okolja preko vsebinskega in procesnega vidika, ki implicitno izhaja iz EKČP in sodne prakse ESČP. Rezultati so uporabni za nadaljnje raziskave v znanosti, za osveščanje stroke, predvsem pa za posameznike pri reševanju težav, s katerimi se srečujejo v prizadevanju za mirno in zdravo okolje, s čimer se prispeva h krepitvi tako zaščite okolja kot tudi pravic posameznikov v zvezi z obravnavano tematiko na nacionalni ravni.
Keywords: pravica do zdravega življenjskega okolja, varstvo človekovih pravic, EKČP, ESČP, sodna praksa
Published in ReVIS: 06.02.2025; Views: 445; Downloads: 0 |
473. Zakonodajne pristojnosti predsednika Republike Slovenije : magistrsko deloEdita Beganović, 2024, master's thesis Abstract: Predsednik republike je v Sloveniji formalno šef države, kar bi za nepoučenega zlahka pomenilo, da odloča o vsem ali vsaj o večini zadev, pomembnih za državo. Toda v Sloveniji velja načelo delitve oblasti, kar pomeni, da se oblast deli na tri veje: zakonodajno, sodno in izvršilno. Vse tri se izvajajo neodvisno druga od druge, a se med seboj bolj ali manj učinkovito omejujejo in nadzorujejo s pomočjo mehanizmov zavor in ravnovesij. Zakonodajna pristojnost je v Sloveniji rezervirana predvsem za državni zbor, ki ga sestavljajo poslanci, izvoljeni neposredno s strani državljanov. Načelo delitve oblasti pa ni strogo ločeno. Tako ima predsednik republike poleg svojih klasičnih pristojnosti, kot sta predstavljanje države in vrhovno poveljstvo nad oboroženimi silami, pristojnosti tako na izvršilnem področju kot na zakonodajnem področju. V okviru zakonodajnih pristojnosti lahko izreče mnenje o posameznem zakonskem vprašanju, razglaša zakone, razpiše volitve v državni zbor, ga skliče ali razpusti, državnemu zboru v izvolitev predlaga sodnike ustavnega sodišča, pet članov sodnega sveta, varuha človekovih pravic, v imenovanje pa jim predlaga guvernerja, viceguvernerje, člane računskega sodišča in pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja. Magistrska naloga poleg zakonodajnih pristojnosti predsednika Republike Slovenije analizira tudi zakonodajne pristojnosti predsednikov Italije, Nemčije, Ukrajine, Egipta, Južne Afrike, Turčije, Kitajske in Brazilije.
Keywords: predsednik republike, zakonodajna pristojnost, zakonodaja, ustava, parlament
Published in ReVIS: 06.02.2025; Views: 444; Downloads: 36
Full text (1,14 MB) |
474. ETIČNE DIPLEME PRI GENSKEM SPREIMNJANJU ZARODKAMerima Veladžić, 2025, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Genski inženiring omogoča natančno prilagajanje in spreminjanje genov organizmov ter umetno manipulacijo dezoksiribonukleinske kisline (DNA). V biomedicini genski inženiring ponuja možnost radikalne izboljšave za potencialno izboljšanje človeških sposobnosti, vendar obstajajo etični in pravni izzivi. Tehnologija genskega spreminjanja omogoča natančno urejanje DNA in ima sicer veliki terapevtski potencial, še posebej pri zdravljenju dednih bolezni. Obstajajo premisleki o uporabi tehnologije za gensko spreminjanje za preprečevanje dednih bolezni, saj ta tehnologija odpira številna etična vprašanja. Gensko urejanje zarodka predstavlja etični izziv v dveh glavnih vidikih: morebitni uspeh in morebitni neuspeh. Rezultat genskega spreminjanja zarodka je lahko želena sprememba oz. nastane ciljni učinek ali pa pride do neželene reakcije oz. nastane negativen učinek ali mutacija.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Uporabili smo kavzalno-neeksperimentalno metodo dela z uporabo anketnega vprašalnika. Raziskovalni vzorec je bil 121 anketirancev (38 moških in 83 žensk). Med celotno raziskavo in obdelavo podatkov so bila upoštevana etična načela raziskovanja.
Rezultati: Iz rezultatov je razvidno, da je večina (60 %) anketirancev že slišala za genski inženiring (gensko spreminjanje ali gensko testiranje), od tega jih je 48 % označilo, da so malo slišali ali brali o genskem spreminjanju, in 17 % jih je označilo, da so o tej temi veliko slišali ali brali. Pri vprašanju, kaj razumejo pod izrazom gensko spreminjanje, so anketiranci velikokrat označili, da je to gen, ki je spremenjen/modificiran/urejen, druga najpogostejša razlaga pa je, da so to geni/celice/DNA, vzeti iz enega organizma in dani v drugega. Na Likertovi lestvici so anketiranci označevali svoje mnenje glede etičnega vidika genskega spreminjanja. Povprečno mnenje anketirancev je bilo, da je spreminjanje zarodkov dopustno, če bi pomagalo pri preprečevanju genskih bolezni (xŻ = 3,8), nedopustno, če gre za izboljšanje sposobnosti (npr. videz ali inteligenca) (xŻ = 2,4), in dopustno v primerih, ko gre za rešitev življenjsko nevarnih stanj (xŻ = 3,7). Mnenje 89 anketirancev je, da so posledice genskega spreminjanja premalo raziskane. 59 anketirancev meni, da je rezultat genskega spreminjanja želena ali ciljna sprememba, medtem ko 62 anketirancev meni, da je to neželena sprememba. V poprečju so anketiranci mnenja, da gensko spreminjanje lahko povzroči socialno neenakost (xŻ = 3,7) in družbene spremembe (xŻ = 3,7) ter da bi gensko spreminjanje zarodkov imelo več koristi kot posledic (xŻ = 3,6).
Razprava: Ugotovili smo, da je večina splošne populacije, ki je bila vključena v raziskavo, vedela oz. imela informacije o tem, kaj je to gensko spreminjanje zarodkov. V nadaljnji izvedbi raziskave smo ugotovili, da so se anketiranci strinjali z genskim urejanjem zarodka v terapevtski namen, na primer za zdravljenje bolezni ali neozdravljivih stanj. Mnenje o genskem urejanju zarodka v namen, da se doseže fizična ali intelektualna izboljšava zarodkov, je dobilo negativen odziv. Mnenje splošne populacije v tem kontekstu je zelo jasno, saj je izraženo strinjanje z genskim inženiringom zarodkov v namen, da se izboljša njihovo zdravstveno stanje, ne pa za fizične izboljšave. Ugotavljamo tudi, da je raziskava pokazala, da gensko spreminjanje lahko povzroči nastanek različnih posledic genskega urejanja zarodkov, ki bi lahko privedle do nastanka socialne neenakosti in družbenih sprememb. Mnenje udeležencev v raziskavi je bilo, da imajo genske spremembe več koristi kot posledic.
Keywords: genski inženiring, genske spremembe, etične dileme, CRISPR, posledice genskega spreminjanja.
Published in ReVIS: 01.02.2025; Views: 430; Downloads: 33
Full text (2,90 MB) |
475. ZMANJŠEVANJE BOLNIŠKIH ODSOTNOSTI IZVAJALCEV ZDRAVSTVENE NEGE Z IZVAJANJEM ZDRAVSTVENE VZGOJEEmina Mešić, 2025, undergraduate thesis Abstract: Zdravstvena vzgoja je pomembna veja zdravstvenega sistema. Vključuje celotno populacijo od rojstva do smrti v vseh življenjskih obdobjih. Izvajalci zdravstvene nege so strokovnjaki na svojem področju in so kompetentni za izvajanje zdravstvene vzgoje.
Poklici v zdravstveni negi spadajo med ene najbolj stresnih poklicev v svetu. Skrb za obolele, od zdravstvenih delavcev zahteva veliko strokovnega znanja, sposobnosti in empatije. Med dejavnike tveganja za zdravje na delovnem mestu med izvajalci zdravstvene nege štejemo izmensko delo, stresne situacije, visoke dnevne obremenitve na delovnem mestu, dežurstva, kompetence, ki vodijo v dilemo in izpolnjevanje zahtev ob vedno večji stiski s časom in pomanjkanjem kadra. Namen raziskave je bil preučiti pomen zdravstvene vzgoje v namen zmanjševanja bolniških odsotnosti med izvajalci zdravstvene nege.
Iz rezultatov raziskave, v kateri je sodelovalo 111 anketirancev zaposlenih v zdravstveni negi, je zaključiti, da je za izvajalce zdravstvene nege najbolj obremenjujoče izmensko delo, predvsem nočne izmene, pomanjkanje časa in energije za telesno aktivnost in pripravljanje kvalitetnih raznovrstnih obrokov. Bremenijo jih tudi odnosi v samem kolektivu, kot tudi odnosi s pacienti in njihovimi svojci. Ugotovili smo, da je izvajanje zdravstvene vzgoje med izvajalci zdravstvene nege v namen preprečevanja bolniških odsotnosti pomembno. Ob opravljanju stresnega poklica, je pomembno, da znajo poskrbeti za ohranjanje in krepitev svojega psihofizičnega zdravja.
Keywords: zdravstvena vzgoja, kronične bolezni, dejavniki tveganja za zdravje, medicinske sestre, obremenitev medicinskih sester, bolniške odsotnosti, izmensko delo
Published in ReVIS: 01.02.2025; Views: 422; Downloads: 12
Full text (1,37 MB) |
476. The analysis of the reporting persons protection act through the prism of the OECD indicatorsHelena Mazi Golob, 2024, original scientific article Abstract: The article presents an analysis of the Reporting Persons Protection Act as an example of a methodology for the substantive evaluation of a new law. The article is divided into three parts. In the first part, standards and examples of good practices in the legislation of countries with a longer tradition in whistleblower protection are collected. In the second part, we analysed the Reporting Persons Protection Act through the indicators of the Organisation for Economic Co-operation and Development (OECD). We found that the Reporting Persons Protection Act fully complies with thirteen indicators, partially complies with four indicators, and ignores eight out of twenty-five indicators. Therefore, in the concluding part of the article, we sought the proponent’s arguments for not considering these indicators and suggested some other improvements to the law.
Keywords: Reporting Persons Protection Act, whistleblowing, protection of reporting persons, whistleblower protection
Published in ReVIS: 31.01.2025; Views: 354; Downloads: 3
Full text (174,69 KB) |
477. |
478. |
479. Pravni in drugi vidiki položaja žensk v policiji in na vodstvenih delovnih mestihTomaž Čas, Klara Podnar, 2024, original scientific article Abstract: V slovenski policiji je zaposlenih približno 80% policistov in približno 20% policistk. Kljub takim številkam le približno 3% policistk zaseda vodstvena delovna mesta. Čeprav zakonodaja primerno ureja prepoved diskriminacije in zagotavljanje enakopravnosti, še vedno obstaja neuravnoteženost zasedenosti vodstvenih delovnih mest v policiji po spolu. Policistke se v vlogi vodij srečujejo z mnogimi izzivi in dodatno energijo porabijo za razbijanje stereotipov in predsodkov, ne glede na to, da so enako sposobne vodenja kot policisti. Ugotovili smo, da bi bilo smiselno sprejeti določene ukrepe za izboljšanje stanja na tem področju.
Keywords: ženske, policija, vodenje, enakost, položaj žensk
Published in ReVIS: 31.01.2025; Views: 424; Downloads: 8
Full text (166,67 KB) |
480. |
