661. |
662. |
663. Z zdravjem povezana kakovost življenja starejših : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Zdravstvene vedeBrigita Novak, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Zaradi vse daljše življenjske dobe in dolgoživosti slovenske družbe se povečuje delež starejših odraslih, ki se zaradi pridruženih fizičnih, duševnih ali psihosocialnih dejavnikov v okviru svojega zdravja soočajo z oteženim doseganjem želene kakovosti življenja. V ospredje magistrskega dela smo zato postavili starejšega človeka in proučili razumevanje koncepta kakovosti življenja skozi perspektivo zdravja v lokalnem okolju. Metode: Magistrsko delo temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu. Za zbiranje podatkov smo uporabili tehniko anketiranja. Podatke smo analizirali z relevantnimi metodami deskriptivne in inferenčne statistike. V raziskavo je bilo vključenih 200 starejših odraslih iz občine Središče ob Dravi, starih od 65 do 95 let. Kot anketni vprašalnik je bil uporabljen validiran vprašalnik WHOQOL 1995. Razprava: V raziskavi smo z demografskimi determinantami ugotavljali, ali obstajajo razlike v razumevanju koncepta kakovosti življenja in zdravega staranja med starejšimi odraslimi v lokalnem okolju. Ugotovili smo, da so anketiranci, stari do 74 let, bolj zadovoljni s svojim duševnim zdravjem kot tisti, stari 75 let ali več. Ugotovili smo, da obstaja povezanost med nižjo izobrazbo in nižjim zadovoljstvom z duševnim zdravjem. Prav tako smo ugotovili, da obstaja povezanost med konceptom zdravja in kakovostjo življenja ter med konceptom zdravja in konceptom zdravega staranja starejših odraslih v lokalnem okolju Zaključek: Vzdrževanje ustrezne stopnje kakovosti življenja pri starejših odraslih je potrebno z vidika posameznika, družine, družbe in zdravstvenega varstva. Starostne bolezni povzročijo upad telesnih in duševnih funkcij ter posledično oteženo zmožnost opravljanja vsakodnevnih življenjskih dejavnosti, izgubo vlog v družbi in občutka življenjske izpopolnjenosti ter oteženo samooskrbo.
Keywords: starostnik, kakovost življenja, zdravo staranje, aktivno staranje
Published in ReVIS: 17.09.2025; Views: 393; Downloads: 11
 Full text (1,51 MB) |
664. |
665. Izobraževanje kot podpora starejšim odraslim pri prehodu v upokojitevMajda Kastelic, 2025, not set Abstract: Magistrska naloga obravnava vlogo izobraževanja kot oblike podpore starejšim odraslim pri prehodu v upokojitev. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni koncepti, kot so staranje prebivalstva, vseživljenjsko učenje, izobraževanje starejših odraslih, medgeneracijsko sodelovanje ter psihosocialni vidiki prehoda v tretje življenjsko obdobje. Izpostavljen je pomen izobraževanja ne zgolj kot prenosa znanja, temveč tudi kot dejavnika za krepitev samopodobe, zmanjšanje osamljenosti ter spodbujanje socialne vključenosti in občutka življenjske vloge.
Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi, izvedeni med prebivalci občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Trebnje, starimi med 55 in 65 let. V raziskavi je bilo preverjenih pet hipotez, ki so se nanašale na povezavo med izobraževanjem, doživljanjem stresa ob prehodu v upokojitev, spolnimi razlikami, občutkom osamljenosti ter prostovoljstvom. Rezultati so pokazali, da vključevanje v izobraževanje pomembno prispeva k večji družbeni aktivnosti, vendar ni statistično značilno povezano z nižjo stopnjo stresa. Ugotovljeno je bilo tudi, da se ženske pogosteje udeležujejo izobraževanj kot moški, višja formalna izobrazba pa ni bila povezana s pogostejšo udeležbo.
V zaključku so podani predlogi za izboljšanje izobraževalnih politik in programov, zlasti z vidika prilagajanja lokalnim potrebam, podpore podeželskim skupnostim ter razvoja programov za pripravo na upokojitev, ki krepijo aktivno staranje, digitalne spretnosti in medgeneracijsko povezovanje.
Keywords: : izobraževanje starejših odraslih, vseživljenjsko učenje, prehod v upokojitev, aktivno staranje, prostovoljstvo, socialna vključenost, osamljenost
Published in ReVIS: 16.09.2025; Views: 352; Downloads: 20
Full text (1,23 MB) |
666. Odnos staršev do uporabe elektronskih naprav in igre v otrokovem prostem časuAriana Grossi, 2025, not set Abstract: Desetletja nazaj ni bilo takšnega dostopa do tehnologije. Takrat so starši prosti čas z otroki preživljali drugače, otroci so se pogosto igrali na prostem, se gibali na svežem zraku, ustvarjali in preživljali kvaliteten čas skupaj. V današnjem svetu, kjer je digitalna tehnologija neizogiben del našega vsakdana, pa je tega vse manj. Otroci so na vsakem koraku obkroženi z pametnimi telefoni, tablicami, računalniki in drugimi sodobnimi napravami, ki jim zapolnijo prosti čas in nadomestijo prosto igro. Prosta igra, ki vključuje sproščeno in svobodno aktivnost, je izjemnega pomena za razvoj predšolskega otroka. Spodbuja otrokov razvoj socialnih veščin, kreativnosti in domišljije, prav tako pa pozitivno vpliva na kognitivni, telesni in čustveni razvoj. V empiričnem delu diplomske naloge nas je zanimalo, kakšne so značilnosti uporabe elektronskih naprav pri otrocih, kako starši zaznavajo posledice uporabe elektronskih naprav in kako vrednotijo otrokov prosti čas in prosto igro. Vzorčno skupino raziskave so sestavljali starši otrok med prvim in petim letom starosti, ki obiskujejo vrtec La coccinella in vrtec Mornarček v Občini Piran. V raziskavi je prostovoljno sodelovalo 65 staršev iste starostne skupina otroka v vrtcu. Ugotovili smo, da se otroci v povprečju vsakodnevno srečujejo z elektronskimi napravami. Največ otrok se je z njimi prvič srečalo med prvim in drugim letom starosti. Starši otroku najpogosteje omogočijo uporabo tehnologije, ko želijo otroka zaposliti zaradi svojih obveznosti. Največji negativni vpliv pri uporabi zaslonskih naprav starši opazijo pri fizičnem razvoju otroka. Večina si je enotna, da prosta igra pozitivno vpliva na celosten razvoj otroka. Na podlagi ugotovitev raziskave predlagamo, da se izdelajo brošure in oblikujejo preventivni programi, ki bi starše ozaveščali o negativnih vplivih elektronskih naprav na otrokov celostni razvoj.
Keywords: elektronske naprave, predšolski otroci, prosti čas, igra, starši
Published in ReVIS: 16.09.2025; Views: 346; Downloads: 12
Full text (11,40 MB) |
667. Pomanjkanje kakovostnega spanja mladih in soodvisnost njihove izobraževalne uspešnosti in zadovoljstvaKristjan Pivec, 2025, undergraduate thesis Abstract: Pomanjkanje kakovostnega spanja je pri mladostnikih problem navpične krivulje. Vpliva na izobraževalno uspešnost, kognitivne sposobnosti in duševno zdravje. Glavni dejavniki, ki omogočajo porast pomanjkanja spanja so stres, zahtevnejše šolske obveznosti, uporaba zaslonskih naprav pred spanjem in neredni spalni cikel.
Keywords: spanje, mladostniki, izobraževalna uspešnost, zadovoljstvo z življenjem.
Published in ReVIS: 16.09.2025; Views: 270; Downloads: 10
Full text (588,39 KB) |
668. VPLIV VADBE IN MULTIDISCIPLINARNEGA PRISTOPA NA OTROKE S CEREBRALNO PARALIZOLara Rifl, 2025, undergraduate thesis Abstract: CP je najpogostejši razlog za gibalno oviranost otrok. Je nevrološka motnja, ki močno vpliva na gibanje in telesno držo, in je posledica poškodbe razvijajočih se možganov, kot je intrakranialna krvavitev ali pomankanje kisika v možganih. Pri otrocih s CP starši opažajo ne-doseganje razvojnih mejnikov, kot je osvojitev prevalitve ali plazenje, diagnoza pa je potrjena z magnetno resonanco. Za določitev oblike CP in stopnje okvare poznamo velik nabor ocenjevalnih instrumentov, ki se lahko uporabljajo za vse nevrološke in razvojne motnje, ter ocenjevalne instrumente specifične za CP. Funkcionalni ocenjevalni instrumenti pogosto vključujejo vidike grobe motorike (sedenje, stoja, hoja) in fine motorike (doseganj, prijemanje). Ker je CP neozdravljiva je naloga terapevtske skupine, da skozi rehabilitacijo otrok doseže in zadrži željeno telesno, senzorno, psihološko in socialno funkcijo. Glede na stopnjo, poda terapevtska obravnava otroku orodja, za karseda uspešno in samostojno življenje. Terapevtski programi osredotočeni na specifične naloge vsakdanjega življenja in doseganje specifičnih ciljev, ki so postavljeni v vsakdanje okolje, pokažejo najboljše rezultate za doseganje funkcionalnosti otroka. Za otroke z višjo stopnjo prizadetosti, ki ne hodijo, je za vadbo potrebno izbrati druge medije (voda ali terapija s konjem) ali prilagoditve obstoječih vadb (vadba na tekaški progi s podprto telesno težo). Vsak vadbeni program ni primeren za vse otroke s CP, zato mora biti vadbeni program sestavljen po posameznikovih zmožnostih in ciljih. Komunikacija med družino in terapevtsko skupino mora biti odprta, saj starši poročajo o otrokovem napredku ali možnih težavah in skrbeh. Dobro počutje, samostojnost, integracija v skupnost in sodelovanje so osnovni cilji, h katerim moramo stremeti.
Keywords: cerebralna paraliza, vadba, mišična moč, nadzor drže, Rehabilitacija, zdravljenje spastičnosti, multidisciplinarni pristop
Published in ReVIS: 16.09.2025; Views: 419; Downloads: 16
Full text (872,42 KB) |
669. Vpliv redne fizioterapevtske obravnave pri oskrbovancih po možganski kapi na hitrost hoje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaAna Mlinarič, 2025, undergraduate thesis Abstract: Motnje hoje predstavljajo eno najpogostejših in klinično najpomembnejših posledic možganske kapi, saj pomembno vplivajo na funkcionalno samostojnost, kakovost življenja ter povečujejo tveganje za padce pri starostnikih. Fizioterapevtska obravnava ima ključno vlogo pri izboljšanju hoje, saj prispeva k večji varnosti gibanja in povečanju hitrosti hoje, kar omogoča boljšo vključenost v vsakodnevne aktivnosti. Namen raziskave je bil preveriti, ali redna, ciljno usmerjena fizioterapevtska obravnava v institucionalnem okolju prispeva k izboljšanju hitrosti hoje in varnosti gibanja pri oskrbovancih po možganski kapi. V raziskavo je bilo vključenih osem preiskovancev, od katerih jih je bilo zaradi nepredvidenih okoliščin v končno analizo vključenih šest. Vsi vključeni preiskovanci niso bili vešči samostojne hoje. Za kvantitativno oceno hoje je bil uporabljen časovno merjeni test hoje na 10 metrov, varnost hoje in stopnja potrebne pomoči pa sta bili spremljani z opisno analizo. Rezultati so pokazali, da se je pri vseh preiskovancih izboljšala hitrost hoje, varnost gibanja in zmanjšala odvisnost od zunanje pomoči. Opazne so bile tudi pozitivne spremembe v vzorcu hoje in posturalni kontroli. Zaključek raziskave potrjuje, da redna in strukturirana fizioterapevtska obravnava pomembno prispeva k funkcionalnim izboljšavam tudi v poznejši fazi rehabilitacije po možganski kapi ter ima pomembno vlogo pri ohranjanju mobilnosti starostnikov v institucionalnem okolju.
Keywords: možganska kap, starostniki, motnje hoje, hitrost hoje, varnost hoje
Published in ReVIS: 16.09.2025; Views: 384; Downloads: 10
Full text (1,86 MB) |
670. Fizioterapija kot del prehabilitacije pri kolonorektalnem raku – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaHana Zadković Lukin, 2022, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča:. Prehabilitacija je proces v kontinuumu oskrbe raka, ki poteka med diagnozo raka in začetkom akutnega zdravljenja ter vključuje telesne in psihološke ocene. Namen diplomskega dela je raziskati, ugotoviti in predstaviti metode in tehnike, s katerimi fizioterapevt sodeluje v procesu prehabilitacije pri kolonorektalnem raku in njihovo učinkovitost na bolnikovo funkcionalno stanje. Metode: Na podlagi pregleda literature smo iz osmih člankov izvedli vsebinsko analizo spoznanj avtorjev. Članke smo iskali v internetnih podatkovnih bazah: Google Učenjak, PEDro in Pubmed, s ključnimi besedami in besednimi zvezami: »prehabilitation«, »phisyotherapy«, »exercise«, »colonorectal cancer«, »pre-operative«, ki so bili objavljeni v časovnem obdobju med letoma 2012 in 2023. Kakovost člankov smo določili s pomočjo ocenjevalne lestvice »PEDro«. Rezultati: Od 42 primernih člankov, smo jih za končno analizo izbrali 8. Te smo razvrstili glede na njihove glavne značilnosti – leto nastanka, vrsta študije, namen in vzorec ter ključna spoznanja avtorjev. Ker nas je zanimalo na kakšen način so v izbranih študijah fizioterapevti sodelovali v procesu prehabilitacije in ali so izbrane metode in tehnike bile učinkovite, smo študije nadaljnjo razvrstili še glede na: čas trajanja intervencije, frekvenco intervencije, natančen opis intervencije, merjene spremenljivke in rezultate merjenih spremenljivk. Razprava: Rezultati so pokazali, da s telesno aktivnostjo, ki jo izvajamo pred pričakovano operacijo, torej s prehabilitacijo, lahko vplivamo na funkcionalni status oziroma fizično delovanje pacienta, v smislu njegove telesne pripravljenosti in zmogljivosti, ter jo tudi izboljšamo. Edina metoda, s katero so fizioterapevti sodelovali v procesu prehabilitacije je bila kinezioterapija.
Keywords: prehabilitacija, rak debelega črevesa, fizioterapija, vadba, kolonorektalni rak
Published in ReVIS: 16.09.2025; Views: 345; Downloads: 7
Full text (2,29 MB) |
