671. Prisotnost stereotipov in predsodkov med zdravstvenimi delavci v splošnih bolnišnicahMateja Košak Gregorič, 2026, master's thesis Abstract: Magistrska naloga obravnava problematiko stereotipov, predsodkov in diskriminacije, ki jih zdravstveni delavci izražajo do marginaliziranih skupin, zlasti do oseb z motnjami v duševnem zdravju. Namen raziskave je bil ugotoviti stopnjo in značilnosti stigmatizacije ter diskriminacije v zdravstvu ter proučiti vpliv demografskih značilnosti zdravstvenih delavcev na njihova stališča. Ključni cilji so bili analizirati stališča do pacientov z duševnimi motnjami ter razširjenost in razloge za diskriminacijo do različnih skupin ranljivih pacientov.
Keywords: stigma, diskriminacija, empatija, marginalizirane skupine, zdravstveni delavci
Published in ReVIS: 05.02.2026; Views: 564; Downloads: 36
 Full text (1,45 MB) |
672. Napake pri zdravljenju in uporabi zdravilErvina Begić, 2026, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča: Napake pri zdravljenju in uporabi zdravil ostajajo ključna varnostna grožnja v sodobni zdravstveni dejavnosti, saj prizadenejo bolnike in povečujejo obremenitev zdravstvenih sistemov. Kljub številnim mednarodnim varnostnim pobudam in tehnološkemu napredku je pojavljanje teh napak še vedno visoko. Namen diplomske naloge je bil raziskati pojavnost napak pri medicinskem zdravljenju in uporabi zdravil s strani zdravstvenega osebja.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativnem pristopu, podatki so bili pridobljeni s pomočjo anketiranja zdravstvenih delavcev v terciarnih ustanovah. V vzorec je bilo vključenih 93 zdravstvenih delavcev. Analizirani so bili primarni in sekundarni viri ter strokovna literatura. Anketiranje je potekalo v mesecu oktobru 2025. Zbrane podatke smo računalniško obdelali s pomočjo spletne strani 1ka in programom Microsoft Office Excel in jih grafično prikazali v obliki grafov in tabel.
Rezultati: Večina anketiranih zdravstvenih delavcev je potrdila, da so se v praksi že srečali z medicinsko napako pri uporabi zdravil (78,5 %), pri čemer napake po lastni oceni nastopajo občasno (aritmetična sredina 3,1 na 5-stopenjski lestvici). Najpogosteje so navajali napake z napačnim odmerkom zdravila (27,7 %), napačno predpisanim ali izdanim zdravilom (20,6 %), napačno potjo aplikacije (13,3 %), napačnim časom aplikacije (14,4 %) ter napako pri identifikaciji bolnika (18,1 %). Med glavnimi dejavniki za nastanek napak izstopajo preobremenjenost osebja (27,1 %), pomanjkanje kadra (21,6 %), nejasna komunikacija v timu (20,6 %) in podobnost embalaže ali imen zdravil (17,4 %). Najpogosteje uporabljene strategije za preprečevanje napak so dvojno preverjanje odmerkov (39,7 %), uporaba standardiziranih protokolov in kontrolnih seznamov (23,4 %) in redna izobraževanja osebja (20,6 %).
Razprava: Ugotovitve naloge potrjujejo pomen sistemskih ukrepov, stalnega izobraževanja ter krepitve kulture odprtega poročanja. Poseben poudarek je na aktivni vlogi medicinskih sester in vključevanju bolnikov v varno rabo zdravil, kar bistveno zmanjša pojavnost napak. Priporočila so usmerjena v personalizirano izobraževanje, večjo kadrovsko podporo, izboljšanje komunikacije in tehnološko optimizacijo postopkov
Keywords: varnost bolnikov, medicinske napake, zdravila, zdravstveno osebje.
Published in ReVIS: 05.02.2026; Views: 469; Downloads: 12
Full text (958,50 KB) |
673. Etične dileme pri zdravstveni oskrbi marginalnih skupinIna Bradeško, 2026, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Etične dileme v zdravstveni oskrbi marginalnih skupin predstavljajo pomemben izziv sodobne zdravstvene prakse. Temelj razumevanja teh dilem predstavljajo štiri osnovna bioetična načela, in sicer avtonomija, neškodovanje, dobrobit in pravičnost, ki usmerjajo strokovno ravnanje zdravstvenih delavcev. Marginalne skupine, kot so priseljenci, brezdomci, osebe z duševnimi motnjami, starejši s socialnimi težavami in pripadniki LGBTQ+ skupnosti, se pogosto soočajo z omejenim dostopom do zdravstvenih storitev, kar povečuje tveganje za pojav etičnih dilem. Ključni dejavniki, ki vplivajo na njihovo obravnavo, so jezikovne ovire, kulturne razlike, stigmatizacija in sistemske omejitve.
Namen raziskave je preučiti etične dileme, s katerimi se zdravstveni delavci soočajo pri oskrbi marginaliziranih skupin.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo anonimnega spletnega anketnega vprašalnika (1KA), ki je vseboval 15 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 106 zdravstvenih delavcev, zaposlenih na primarni in sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti. Vzorec je bil oblikovan po metodi snežne kepe, sodelovanje je bilo prostovoljno in anonimno. Podatki so bili računalniško obdelani s programom 1KA in MS Excel ter prikazani v tabelah in grafih.
Rezultati: Anketiranci poročajo, da se z etičnimi dilemami srečujejo v 52 % občasno, medtem ko jih približno četrtina navaja pogostejše pojavljanje. Dileme se v 26,9 % najpogosteje pojavljajo v komunikaciji z bolniki, kjer se pojavi približno četrtina vseh dilem, ter v odnosih z družinskimi člani. Pomemben delež je povezan tudi s kadrovsko podhranjenostjo, ki predstavlja 17,2 % zaznanih dilem. Vpliv etičnih dilem večina anketirancev ocenjuje kot nevtralen, medtem ko jih približno tretjina poroča o negativnem vplivu. Pri oskrbi marginalnih skupin se dileme najpogosteje kažejo v komunikaciji s pacientom 35,2 % in v odnosu osebja do pacientov 30 %. Manj pogosto vplivajo na kakovost nege, dostopnost storitev in odločanje o zdravljenju. Med dejavniki, ki prispevajo k nastanku dilem, so anketiranci najpogosteje navedli jezikovne ovire 28,8 %, kulturne razlike in stigmatizacijo 23,3 % ter pomanjkanje kadra 16,0 %. Podpora, ki jo imajo pri reševanju etičnih dilem zdravstveni delavci v ustanovah, je bila ocenjena kot zadostna (37 %) ali delno zadostna (35 %), nekateri menijo, da je podpora povsem nezadostna, le redki pa jo doživljajo kot zelo dobro. Izobraževanja s področja etike so po mnenju večine dostopna le občasno (42 %), redna vključitev pa je redka (9 %). Samoocena usposobljenosti zdravstvenih delavcev kaže, da se večina počuti vsaj delno pripravljene (35 %) na soočanje z etičnimi dilemami, le manjši del pa svojo usposobljenost ocenjuje kot zelo dobro (3 %) ali povsem nezadostno (7 %). Odprti odgovori razkrivajo dodatne dileme, povezane z jezikovnimi in kulturnimi razlikami, zavračanjem zdravljenja, vprašanji ob koncu življenja, obravnavo socialno ogroženih skupin ter zapornikov.
Razprava: Rezultati kažejo, da so etične dileme v zdravstveni oskrbi marginalnih skupin pogost pojav, ki se največkrat izraža v komunikaciji med pacientom in zdravstvenim osebjem. Jezikovne ovire in kulturne razlike predstavljajo ključne izzive, ki otežujejo enakovredno obravnavo. Poleg tega se dileme pojavljajo v povezavi s socialnimi stiskami, stigmatizacijo in vprašanji ob koncu življenja. Podpora v ustanovah je pogosto ocenjena kot zgolj delno zadostna, kar nakazuje na potrebo po sistematičnem razvoju etičnih komisij, svetovalnih služb in kontinuiranem izobraževanju. Samoocena usposobljenosti zdravstvenih delavcev kaže na vrzeli v znanju, kar potrjuje nujnost krepitve etične kompetentnosti. Raziskava potrjuje, da etične dileme niso zgolj individualni problem, temveč odsev sistemskih omejitev v slovenskem
zdravstvenem sistemu. Njihovo reševanje zahteva kombinacijo etične občutljivosti, kulturne kompetentnosti in institucionalne podpore.
Keywords: Etične dileme, zdravstvena nega, marginalne skupine, zdravstveni sistem, etična načela.
Published in ReVIS: 05.02.2026; Views: 523; Downloads: 7
Full text (1,04 MB) |
674. Kriza osebnostne indentitete ženske v postmoderni družbiNina Šarić, 2026, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Diplomska naloga z naslovom »Kriza osebnostne identitete ženske v postmoderni družbi« obravnava vlogo ženske skozi zgodovino ter vpliv sodobne družbe na njeno identiteto. Pojem identitete je že od antičnih časov predmet razprav, vendar postaja v postmoderni družbi vse bolj kompleksen. Raziskava se osredotoča na spremembe v družbenih vlogah žensk, vpliv feminizma, globalizacije in sodobnih vrednot na oblikovanje osebnostne identitete.
V teoretičnem delu naloge so predstavljeni ključni koncepti, kot so identiteta, kriza identitete in postmoderna družba. Analizirani so tradicionalne vloge žensk, vpliv industrijske revolucije in zgodnjih feminističnih gibanj ter današnji izzivi, s katerimi se soočajo ženske pri usklajevanju kariere in materinstva. Poseben poudarek je namenjen vprašanju, ali so bile ženske v preteklosti srečnejše kot danes ter kako lahko sodobna ženska premaga krizo identitete in doseže osebno zadovoljstvo.
Empirični del naloge temelji na anketni raziskavi, izvedeni med odraslimi ženskami različnih starostnih skupin. Podatki so bili zbrani s pomočjo spletnega vprašalnika, ki je vseboval devet vprašanj zaprtega tipa, eno polodprto vprašanje ter Likertovo lestvico s šestnajstimi trditvami. Udeleženke so izražale stopnjo strinjanja na lestvici od 1 do 5, pri čemer je ocena 1 pomenila ''sploh se ne strinjam'', ocena 5 pa ''popolnoma se strinjam''. Namen raziskave je bil pridobiti vpogled v doživljanje osebnostne identitete v sodobnem družbenem kontekstu ter prepoznati ključna področja, kjer ženske doživljajo največji notranji konflikt.
Namen raziskave je prispevati k boljšemu razumevanju krize identitete žensk v postmoderni družbi in ponuditi smernice za krepitev osebne identitete ter doseganje zadovoljstva v življenju.
Keywords: Ključne besede: identiteta, kriza identitete, ženska vloga, postmoderna družba, feminizem, usklajevanje kariere in materinstva.
Published in ReVIS: 05.02.2026; Views: 484; Downloads: 5
Full text (1,38 MB) |
675. Vloga medicinske sestre pri pacientu s Parkinsonovo boleznijoMartina Husić, 2026, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča: Parkinsonova bolezen je ena najpogostejših nevrodegenerativnih bolezni v starosti, katere napredovanje pomembno vpliva na kakovost vsakdanjega življenja bolnikov in zahteva celovito, individualizirano zdravstveno nego. Medicinske sestre imajo v celostni obravnavi teh bolnikov ključno vlogo pri zagotavljanju varnosti, ohranjanju samostojnosti in nudenju psihosocialne podpore bolnikom in njihovim svojcem.
Metode: Raziskava temelji na sistematičnem pregledu znanstvene literature s strukturiranimi postopki iskanja, selekcije in analize virov. Ocenjena je bila kakovost virov po hierarhiji dokazov, upoštevani pa sta bili tematika potreb bolnikov s Parkinsonovo boleznijo in vloga medicinske sestre v procesu zdravstvene nege.
Rezultati: Ugotovljeno je, da so celovite kompetence medicinske sestre temeljnega pomena za učinkovito obravnavo bolnikov s Parkinsonovo boleznijo na vseh ravneh zdravstvene oskrbe. Ključni so multidisciplinarni pristop, aktivno opolnomočenje bolnikov, redno izobraževanje ter nudenje specializirane podpore družini in skrbnikom.
Razprava: Največji izzivi predstavljajo nenehno spreminjajoče se potrebe bolnikov, raznolike naloge medicinskih sester ter organizacijske in sistemske ovire. Pomemben poudarek je tudi na psihosocialni podpori in razvoju nacionalnih smernic.
Keywords: Parkinsonova bolezen, medicinska sestra, zdravstvena nega, psihosocialna podpora
Published in ReVIS: 05.02.2026; Views: 481; Downloads: 5
Full text (1015,23 KB) |
676. Etične dileme pri pravici do samoodločanja pacienta z duševno motnjoBarbara Narat, 2026, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Duševne motnje predstavljajo pomemben javnozdravstveni problem, pri katerem se zelo pogosto prepletajo tako medicinski kot tudi etični ter pravni vidiki obravnave pacientov. Pravica do samoodločanja je ena izmed temeljnih človekovih pravic in hkrati eno izmed osnovnih načel sodobne zdravstvene etike. Vendar pa je njeno uresničevanje pri pacientih z duševnimi motnjami pogosto omejeno zaradi zmanjšane presoje realnosti in sposobnosti odločanja. Diplomska naloga obravnava etične dileme, ki nastajajo pri spopadanju med spoštovanjem pacientove avtonomije in dolžnostjo zdravstvenega osebja, da ravna v njegovo korist. Namen raziskave je opredeliti etične dileme, s katerimi se srečujejo zdravstveni delavci med zdravljenjem pacientov z duševno motnjo pri uresničevanju svoje pravice do samoodločanja.
Metoda: Raziskava temelji na kvalitativnem raziskovalnem pristopu. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Podatki so bili zbrani s polstrukturiranimi intervjuji z zdravstvenimi delavci, zaposlenimi v psihiatričnih ustanovah. Intervjuvanci so prostovoljno sodelovali in podali informirano soglasje. Zbrani podatki so bili obdelani s tematsko analizo in razvrščeni po vsebinskih sklopih, ki se nanašajo na poznavanje pravic pacientov, pogostnost etičnih dilem, presojo sposobnosti odločanja ter vpliv zakonodaje in etičnih smernic na prakso.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da zdravstveni delavci načeloma dobro poznajo pomen pravice do samoodločanja pacientov z duševno motnjo, vendar se ta v praksi pogosto uresničuje omejeno. Najpogosteje se srečujejo z etičnimi dilemami, ki izhajajo iz konflikta med pacientovo avtonomijo in potrebo po zaščiti njegovega zdravja in varnosti. Med glavnimi dilemami so navedene: prisilna hospitalizacija, presoja sposobnosti odločanja, uporaba varovalnih ukrepov in komunikacija s pacientom ter svojci. Intervjuvanci so izpostavili tudi vpliv stigme, pomanjkanje časa, negativno fluktuacijo kadra in pomanjkljivo etično podporo v institucijah.
Razprava: Rezultati potrjujejo, da je etično odločanje v psihiatrični praksi izjemno zahtevno in večplastno. Pravica do samoodločanja pacientov z duševno motnjo se lahko uresničuje le ob sočasnem upoštevanju njegove varnosti, zakonodajnih omejitev ter strokovne presoje zdravstvenih delavcev. Poudarjena je potreba po nadaljnjem izobraževanju s področja etike, po boljši institucionalni podpori pri etičnem odločanju in po krepitvi partnerskega odnosa med pacientom in zdravstvenim osebjem. Ključna sta tudi zmanjševanje stigmatizacije pacientov in dosledno spoštovanje njihovih temeljnih pravic.
Keywords: etične dileme, psihiatrična obravnava, duševne motnje, pacientove pravice, samoodločanje
Published in ReVIS: 05.02.2026; Views: 503; Downloads: 9
Full text (1,11 MB) |
677. Pojavnost poškodb pri pripadnikih Slovenske vojske : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Zdravstvene vedeJanja Drobne, 2025, master's thesis Abstract: Uvod: Mišično-skeletne poškodbe so najbolj razširjene poškodbe v vojaškem okolju, ki niso posledica bojnih nalog. Zaradi narave dela in usposabljanja, ki ga zahteva poklic vojaka, se pojavijo pri skoraj vsakem pripadniku vsaj enkrat v njegovi karieri. Za preprečevanje njihovega nastanka so ključnega pomena pravilna oblika usposabljanja vojakov začetnikov, postopno napredovanje urjenja ter hitro in strokovno ukrepanje ob nastanku poškodbe. Namen: Namen magistrskega dela je bil preučiti pojavnost mišično-skeletnih poškodb, ki so posledica usposabljanja in vojaške kondicijske vadbe pri pripadnikih Slovenske vojske. Predstavili smo najpogostejše vrste poškodb in vzroke zanje. Metoda dela: Uporabili smo deskriptivno metodo za opisovanje in povzemanje ter metodi kompilacije in komparacije za primerjavo spoznanj obstoječe domače in tuje strokovne ter znanstvene literature, dostopne v podatkovnih bazah ter knjižnicah. V empiričnem delu smo uporabili metodo analize podatkov. Rezultati: V raziskavi smo uporabili poročila o delu Oddelka za varnost in zdravje pri delu za leta 2020–2024, ki so vsebovala podatke o številu, vzrokih in vrstah poškodb ter poškodovanih delih telesa. Iz poročil smo pridobili tudi podatke o absentizmu in invalidnosti. Razprava in zaključek: Mišično-skeletne poškodbe v Slovenski vojski so pogoste in predstavljajo pomemben zdravstveni in organizacijski izziv. Najpogosteje so posledica rekreativne dejavnosti in vojaškega usposabljanja. Najpogostejše so poškodbe spodnjih okončin, pri čemer izstopata koleno in gleženj. Ugotovili smo, da ima Slovenska vojska pomanjkljiv sistem evidentiranja poškodb. Mišično-skeletne poškodbe pomembno vplivajo na zdravje njenih pripadnikov in na njeno operativno sposobnost. Posledice poškodb se odražajo v absentizmu, daljši rehabilitaciji, invalidnosti in dodatnih stroških, ki bremenijo tako posameznika kot organizacijo.
Keywords: mišično-skeletne poškodbe, mišično-skeletne poškodbe pri vojaških osebah, nebojne mišično-skeletne poškodbe
Published in ReVIS: 05.02.2026; Views: 464; Downloads: 17
Full text (4,94 MB)
This document has many files! More... |
678. Comparative knowledge of aging between geriatric and general nurses: a cross-sectional study in CroatiaAna Marija Švigir, Jana Goriup, 2026, original scientific article Abstract: Introduction. Accurate knowledge of aging is essential for nurses to provide competent care to older adults. However, diff erences in this knowledge between geriatric and non-geriatric nurses remain underexplored in Central and Eastern Europe. Aim. To compare the knowledge about aging between geriatric and general nurses in Croatia using Palmore’s Facts on Aging Quiz. Material and methods. A cross-sectional study was conducted with 1,048 nurses across Croatia. Participants included 250 geriatric and 798 general nurses. An online survey, including Palmore’s Facts on Aging Quiz, was distributed. Descriptive statistics and chisquare tests were used for the analysis. Results. Most of the quiz questions revealed no statistically signifi cant diff erences. However, general nurses were signifi cantly less likely to correctly agree that “about 80% of older adults report being healthy enough to carry out normal activities” (χ² = 6.847, p = 0.009). Conclusions. Both groups of nurses exhibit knowledge gaps related to aging. Geriatric nurses demonstrate slightly better awareness of self-reported health among older adults. Tailored gerontological education should be implemented across all nursing domains.
Keywords: knowledge, nurses, aging, gerontology, Palmore’s Quiz
Published in ReVIS: 05.02.2026; Views: 370; Downloads: 3
Full text (153,49 KB)
This document has many files! More... |
679. |
680. Indeks disfunkcij medeničnega dna pri akrobatkah v primerjavi z nešportnicami : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaErika Primožič, 2025, undergraduate thesis Abstract: Disfunkcije medeničnega dna predstavljajo pomemben zdravstveni problem, ki negativno vpliva na kakovost življenja žensk. Predvsem pogosto se pojavljajo pri ženskah, ki se ukvarjajo z visoko intenzivnimi športi. V diplomskem delu smo obravnavali disfunkcije medeničnega dna pri akrobatkah v primerjavi z nešportnicami. Metodologija: Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika. V našo raziskavo je bilo vključenih 51 žensk, starih od 18 do 25 let. Testna skupina je zajemala 24 akrobatk, ki trenirajo akrobatiko vsaj 5 let, vsaj 3 ure na teden. Kontrolna skupina pa je zajemala 27 oseb ženskega spola, ki se ne ukvarjajo z nobenim športom. Rezultati: Ugotovili smo, da akrobatke kažejo višjo prevalenco disfunkcij medeničnega dna v primerjavi z nešportnicami, čeprav razlika ni bila statistično značilna. Pomembna ugotovitev je tudi nizka stopnja izvajanja vaj za krepitev mišic medeničnega dna, saj kar 74,5 % preiskovank ne izvaja vaj. Razprava: Ugotovili smo, da je priporočljivo vključevanje obveznih modulov o mišicah medeničnega dna ter vaj za krepitev teh mišic v športne izobraževalne programe. Ugotovili smo tudi, da bi bile potrebne nadaljnje raziskave z večjim vzorcem in objektivnimi meritvami, ki bi lahko dodatno prikazale povezavo med akrobatiko in disfunkcijami medeničnega dna ter prispevale k razvoju učinkovitih preventivnih strategij.
Keywords: disfunkcije medeničnega dna, mišice medeničnega dna, akrobatika, vaje za krepitev mišic medeničnega dna
Published in ReVIS: 03.02.2026; Views: 474; Downloads: 16
Full text (1,73 MB)
This document has many files! More... |
