Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Teoretično izhodišče: Patelofemoralni bolečinski sindrom predstavlja bolečino okoli kolena, ki se pojavi zaradi nepravilnosti v kolenskem sklepu. Gre za kronično bolezen, ki nima prisotno travmatsko stanje in ga zdravimo konzervativno. Pomembno je poznati vse simptome patelofemoralnega bolečinskega sindroma, da ga lahko strokovnjaki in bolniki razlikujejo in ne enačijo z ostalimi sindromi kolenskega sklepa. Namen diplomskega dela je bil na osnovi pregleda strokovne in znanstvene literature opisati in predstaviti pomen in vpliv fizioterapevtske obravnave za zmanjšanje bolečine in izboljšanje telesne funkcije pri posameznikih s patelofemoralnim bolečinskim sindromom. Metoda: Pri diplomskem delu gre za kvalitativni raziskovalni pristop. Postopek zbiranja podatkov je potekal s pomočjo uporabe podatkovnih baz, kot so PubMed, Google učenjak, Cobiss, Proquest, PEDro ter Science Direct. Pri iskanju literature so bile v pomoč ključne besede in besedne zveze v angleškem jeziku »patellofemoral pain syndrome«, »physiotherapy«, »prevention« in »treatment«. Obdelava podatkov je potekala s kvalitativno analizo strokovnih in znanstvenih prispevkov. Pri zožitvi izbire člankov so bili v pomoč tudi vključitveni in izključitveni kriteriji. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 7 raziskav, ki so bile izbrane v podatkovnih bazah. S pomočjo teh raziskav sem odgovoril na zastavljeno glavno raziskovalno vprašanje in zastavljene štiri hipoteze. Razprava in zaključek: Iz študij je bilo ugotovljeno, da se avtorji večinoma navezujejo na vadbeno terapijo, predvsem stegenskih mišic, pri tem pa poročajo tudi o učinkih impulznega elektromagnetnega polja, živčno-mišične olajšave, raztezanja ter posturalne stabilizacije. Veliko študij poroča tudi o učinku terapije lepljenja kinezioloških trakov v področju kolena, ki zmanjšujejo bolečino. V študijah so avtorji ugotovili, da so manualna terapija hrbtenice, visoko intenzivni vodni trening ter mobilizacija kolenskega sklepa močno izboljšale stanje patelofemoralnega sindroma.
Keywords: patelofemoralni bolečinski sindrom, fizioterapija, preventiva, zdravljenje
Published in ReVIS: 16.09.2025; Views: 311; Downloads: 7
Full text (1,21 MB)

Abstract: Uvod: Motnja avtističnega spektra (MAS) je kompleksna nevrološko-razvojna motnja, ki se običajno začne kazati že pred tretjim letom starosti. Zgodnje prepoznavanje znakov je ključno za pravočasno vključitev otrok v obravnavo, kar lahko pomembno vpliva na njihov razvoj socialnih, komunikacijskih in vedenjskih spretnosti. Namen raziskave je bil pregledati aktualna spoznanja o avtizmu pri predšolskih otrocih ter izpostaviti pomen zgodnje diagnostike in intervencij. Metodologija: Raziskava temelji na sistematičnem pregledu znanstvene literature, objavljene med letoma 2013 in 2023. Vključenih je bilo 23 recenziranih člankov iz baz podatkov PubMed, Scopus in ScienceDirect. Vključitveni kriteriji so obsegali študije o značilnostih, prepoznavanju in obravnavi avtizma pri otrocih, starih od 2 do 6 let. Analiza se je osredotočila na zgodnje znake avtizma, diagnostične pristope ter učinkovitost zgodnjih intervencij. Rezultati: Najpogostejši zgodnji znaki MAS so motnje v očesnem stiku, omejena socialna komunikacija, zakasnjen govor in ponavljajoče se vedenje. Raziskave poudarjajo pomen presejanja v vrtcih in pri pediatrih. Učinkovite so se izkazale vedenjske terapije ( npr. ABA), logopedska pomoč in vključevanje v strukturirana učna okolja. Razprava: Zgodnje prepoznavanje MAS je ključno, vendar se pogosto pojavljajo zamude pri diagnozi zaradi pomanjkanja usposobljenega kadra in ozaveščenosti. Potrebno je okrepiti izobraževanje strokovnjakov, povečati dostop do programov ter spodbujati sodelovanje med starši, vrtcem in zdravstvom.
Keywords: avtizem, predšolski otroci, starši, komunikacija, diagnoza
Published in ReVIS: 15.09.2025; Views: 457; Downloads: 11
Full text (1,63 MB)

Abstract: Teoretična izhodišča: Kronična nespecifična bolečina v križu (NKBVK) povzroča močno zmanjšanje funkcionalnih sposobnosti ter kvalitete življenja pacientov. Najpogostejši vzroki nespecifične BVK so mišična neravnovesja, obraba sklepov in travmatske poškodbe. Glavni vzrok za nastanek kronične BVK pa je oslabitev mišic trupa. Fizioterapevtska obravnava ima pomembno vlogo pri zdravljenju NKBVK. Namen diplomskega dela je raziskati, katere so najbolj uporabljene metode oz. tehnike zdravljenja NKBVK ter ugotoviti, katere pa so najbolj učinkovite pri zmanjšanju bolečine, izboljšanju gibljivosti, zmanjšanju funkcijskih omejitev ter pri izboljšanju kakovosti življenja. Metode: Empirični del raziskave temelji na kvalitativni analizi člankov. Do končnega vzorca smo prišli s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev in iskalnih ključnih besed, ki smo jih vnesli v podatkovne baze PEDro, PubMed in ScienceDirect ter s končnim pregledom izvlečkov. Rezultati: V diplomskem delu smo ugotovili, da je bila najbolj učinkovita metoda obravnave NKBVK vakumska terapija (Rodriguez-Huguet idr. 2020), tako pri kratkoročnih učinkih, kot dolgoročnih (pri bolečini, gibljivosti, funkcionalnosti in kvaliteti življenja). Takoj za njo je bila IF terapija (Tantawy idr. 2020), vendar so bili izmerjeni samo kratkoročni učinki. Najbolj pogosto uporabljena terapija kot individualen pristop je bila uporaba laserja ter kinezioloških trakov (2-krat), kot kombiniran pristop pa je bila najpogosteje uporabljena vadba (5-krat). Razprava: Glede na rezultate sklepamo, da kot najbolj učinkovit pristop pri zdravljenju NKBVK izstopa vakumska terapija.
Keywords: nespecifična kronična bolečina v križu, fizioterapija, učinkovitost, fizioterapevtske metode ali tehnike
Published in ReVIS: 15.09.2025; Views: 407; Downloads: 2
Full text (1,82 MB)

Abstract: Teoretična izhodišča: Padci pri starejših predstavljajo resen javnozdravstveni problem, ki se bo zaradi daljše pričakovane življenjske dobe še povečeval. Programi za preprečevanje padcev so učinkovita rešitev, vendar se jih vsi starejši ne morejo fizično udeležiti. Zato se razvijajo nove oblike fizioterapije na daljavo, ki omogočajo obravnavo motenj ravnotežja in preprečevanje padcev tudi doma. V diplomskem delu smo preučili fizioterapevtske intervencije na daljavo in sodobne tehnologije za oceno in preprečevanje padcev. Metoda: Uporabili smo raziskovalni dizajn kvalitativne vsebinske analize. Vire smo iskali v strokovnih bazah PEDro, PubMed, ScienceDirect in Google Učenjak. Literaturo smo izbirali na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev, pregled literature pa je potekal od decembra 2023 do novembra 2024. Rezultati: V empirični del diplomske naloge smo vključili 12 raziskav, ki so pokazale, da je fizioterapija na daljavo varna, izvedljiva in učinkovita pri preprečevanju padcev pri starejših. Primerljiva je s fizioterapijo v živo, saj izboljšuje ravnotežje, mišično moč, gibljivost in hojo, ki so ključni dejavniki tveganja za padce. Razprava: Fizioterapija na daljavo je primerljiva s terapijo v živo in omogoča učinkovito preprečevanje padcev pri starejših. Fizioterapevti na daljavo vodijo vadbo, ocenjujejo napredek, prilagajajo programe ter spodbujajo motivacijo starejših. Pri tem uporabljajo videokonference, posnete vadbene videe in fitnes igre v okolju navidezne resničnosti (exergames). Pametne naprave, kot so pametni telefoni, tablice in osebni računalniki, ter senzorji, monitorji in globinske kamere omogočajo natančno spremljanje pravilne izvedbe vaj ter napredka posameznikov. Telefizioterapija se je tako izkazala kot učinkovita in dostopna alternativa za preprečevanje padcev pri starejših.
Keywords: fizioterapija na daljavo, padci, starejši, preprečevanje padcev, virtualna rehabilitacija, IKT
Published in ReVIS: 15.09.2025; Views: 367; Downloads: 4
Full text (1,39 MB)

Abstract: Uvod: Diplomsko delo obravnava telesno aktivnost v nosečnosti in po porodu ter opredeljuje najustreznejše vrste vadbe z vidika fizioterapije. Poudarek je na pomenu varne vadbe, opredelitvi primernih oblik, indikacijah in kontraindikacijah ter smernicah za poporodno obdobje. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna raziskovalna metoda, ki temelji na pregledu strokovne in znanstvene literature. Uporabljene so bile še metode klasifikacije, kompilacije in komparacije. Analiza je vključevala 10 že opravljenih raziskav, izbranih s pomočjo PRISMA diagrama na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Rezultati: Smernice za varno telesno vadbo med nosečnostjo in po porodu poudarjajo pomembnost redne, zmerne telesne aktivnosti, ki je varna za večino žensk. Vadba naj vključuje aerobne vaje in vaje za krepitev mišic. Po porodu je pomembno postopno uvajanje vadbe, kar prispeva k hitrejšemu okrevanju in zmanjšanju tveganja za poporodno depresijo. Priporočila vključujejo vsaj 150 minut zmerne telesne aktivnosti tedensko, razdeljene na več dni, ter vaje za krepitev mišic vsaj dvakrat tedensko. Zaključek: Optimalne vadbe v nosečnosti in po porodu pomembno prispevajo k izboljšanju telesne pripravljenosti, duševnega zdravja in splošne kakovosti življenja. Fizioterapevti pri tem igrajo ključno vlogo, saj prilagodijo vadbene programe potrebam in stanju posamezne nosečnice, da zagotovijo varno in učinkovito izvajanje vadbe. Poznavanje različnih vadbenih metod in tehnik omogoča bolj ciljno usmerjeno izbiro terapij in celostno obravnavo nosečnice skozi celotno nosečnost.
Keywords: varna vadba, program vadbe, priporočila za varno vadbo, fizioterapija, nosečnost
Published in ReVIS: 15.09.2025; Views: 288; Downloads: 9
Full text (1,44 MB)