Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Introduction: Information and communication technologies (ICT) now play a vital role in addressing a wide range of personal and societal needs across various domains. This cross-sectional study investigates the association between cognitive abilities and ICT use among older adults in the Czech Republic and Republic of Slovenia. Methods: We used data from the Survey of Health, Ageing and Retirement in Europe wave 8 (2019) for the Czechia and Slovenia. Cognitive abilities were measured through 10-word list learning tasks and numeracy tests, while digital engagement was assessed by the frequency of internet use in the past 7 days. Results: Descriptive analyses and regression modeling revealed that higher cognitive abilities were significantly associated with greater ICT use in both Czechia and Slovenia, even after excluding individuals with probable cognitive impairments. This association remained robust after controlling for age, education, gender, and living arrangements. In addition to advancing age, lower cognitive functioning emerged as a key predictor of digital exclusion. Notably, by age 85, only 30% of cognitively healthy individuals in Czechia and 20% in Slovenia reported using internet. Discussion: Cognitive functioning is a significant and independent predictor of ICT use among older adults in both Czechia and Slovenia. Even after accounting for demographic and social factors, individuals with higher cognitive abilities were more likely to engage with digital technologies. These findings highlight the importance of integrating cognitive health into digital inclusion strategies targeting older populations, particularly in aging societies where technological access is essential for social participation and well-being.
Keywords: SHARE, older adults, internet usage, cognitive impairment, 10-word memory test
Published in ReVIS: 20.10.2025; Views: 685; Downloads: 7
Full text (1,44 MB)
This document has many files! More...

Abstract: Magistrsko delo analizira pravne modele regulacije konoplje z vidika mednarodnega, evropskega in nacionalnega prava. Teoretični del vključuje pregled značilnosti konoplje, njeno medicinsko in rekreativno uporabo ter zgodovinski razvoj njenega pravnega statusa. Obravnavane so ključne mednarodne konvencije in evropski pravni akti, ki določajo minimalne standarde za regulacijo drog. Poglobljeno so predstavljeni zakonodajni modeli sedmih evropskih držav (Nemčija, Malta, Luksemburg, Nizozemska, Španija, Portugalska, in Slovenija), kar omogoča izvedbo natančne primerjalnopravne analize. Raziskava temelji na zgodovinski, analitični, primerjalnopravni, normativni metodi in metodi sinteze. Rezultati potrjujejo, da mednarodni pravni okvirji znatno omejujejo avtonomno ureditev konoplje na nacionalni ravni. Kljub temu so nekatere države, kot so Nemčija, Malta in Luksemburg, uspešno uskladile svoje zakonodaje z mednarodnimi zahtevami. Primerjalnopravna analiza razkriva ključne razlike in podobnosti med pravnimi modeli legalizacije, dekriminalizacije, kazenskega pregona in regulacije medicinske konoplje, zlasti glede dostopnosti, predpisovanja in gojenja. Posebna pozornost je namenjena razlikam med zakonskimi določbami (de iure) in njihovo izvedbo v praksi (de facto), kar je ključno za oceno učinkovitosti regulacije. Na podlagi ugotovitev so oblikovane smernice za reformo slovenske zakonodaje, ki vključujejo celovito regulacijo medicinske uporabe, postopno dekriminalizacijo ter nadzorovano legalizacijo rekreativne uporabe. Raziskava ponuja zakonodajalcem uporabne in prilagodljive predloge, skladne z mednarodnimi in evropskimi pravnimi standardi, hkrati pa upošteva slovenske nacionalne potrebe. Z vidika pravne znanosti raziskava pomembno prispeva k razumevanju pravnih in družbenih izzivov regulacije ter ponuja trdno podlago za nadaljnje zakonodajne reforme.
Keywords: regulacija konoplje, legalizacija, dekriminalizacija, medicinska konoplja, mednarodno pravo, evropski pravni okvir, primerjalnopravna analiza, reforma zakonodaje
Published in ReVIS: 20.10.2025; Views: 713; Downloads: 17
Full text (1,98 MB)

Abstract: Magistrsko delo obravnava vpliv rusko-ukrajinske vojne, ki se je začela 24. februarja 2022, na globalne geopolitične razmere do konca leta 2023. Vojna je analizirana kot ključna geopolitična prelomnica, ki ni zgolj poglobila varnostnih dilem, temveč je sprožila tudi pomembne spremembe v mednarodnih zavezništvih, strateških usmeritvah držav ter energetskih in gospodarskih politikah. Osrednji analitični okvir predstavlja uporaba klasičnih in sodobnih geopolitičnih teorij, ki omogočajo strukturirano razumevanje sprememb v svetovnem redu. Raziskava odgovarja na tri osrednja raziskovalna vprašanja: kako temeljni koncepti geopolitike pojasnjujejo vpliv vojne na mednarodne odnose; na kakšen način je vojna preoblikovala geopolitične razmere v letu 2023 in kako se je vloga Rusije zaradi vojne spremenila v okviru globalnega reda. Poudarjena je tudi vloga ključnih akterjev, kot so ZDA, Kitajska, Evropska unija, NATO in nevtralne države, ter njihov odziv na konflikt. V metodološkem smislu delo temelji na zgodovinski, opisni, normativni in razlagalni metodi ter deduktivnem sklepanju, kar omogoča poglobljeno analizo političnih, gospodarskih in varnostnih vidikov konflikta. Posebna pozornost je namenjena posledicam vojne za prihodnji razvoj mednarodnega sistema, pri čemer raziskava ugotavlja, da vojna spodbuja prehod iz liberalnega v multipolarni svetovni red. Zaključki magistrskega dela ponujajo pomemben prispevek k razumevanju sodobne geopolitične dinamike ter predstavljajo teoretsko in empirično osnovo za nadaljnje raziskovanje globalnih varnostnih izzivov v kontekstu oboroženih konfliktov.
Keywords: rusko-ukrajinska vojna, geopolitika, mednarodni odnosi, NATO, varnostna arhitektura, multipolarni svetovni red, države
Published in ReVIS: 20.10.2025; Views: 649; Downloads: 14
Full text (2,19 MB)

Abstract: Ustanovitev agencije Evropskega javnega tožilstva predstavlja pomemben mejnik enotne kazenskopravne sfer Unije. Z uveljavitvijo Uredbe (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (Uredba o EJT) so se odprla številna vprašanja, povezana z njeno pomanjkljivo in na določenih mestih tudi nejasno ureditvijo. Navkljub neposrednemu učinku ter uporabi Uredbe o EJT je slovenski zakonodajalec z novelo ZKP-O sprejel določene zakonodajne spremembe, nanašajoče se na potek kazenskega postopka pred slovenskimi sodišči. V okviru sprememb se je zakonodajalec odločil predrugačiti vrsto predhodnega postopka z izločitvijo sodne preiskave. V okviru te spremembe se je obenem omejila, kot se zdi, tudi garantna funkcija preiskovalnega sodnika. Takšne novosti bi lahko pomenile neposredni poseg v načelo delitve oblasti, načelo enakopravnosti, načelo enakosti orožja, pravico do učinkovite obrambe, pravico do vpogled v spis, pravico do obveščenosti, pravico do pravnega sredstva in pravico do sodnega varstva. Posledično se je vzpostavil mehanizem dualnega varstva, ki obdolžencem pred istim slovenskim sodiščem v slovenskem postopku in postopku EJT zagotavlja drugačno raven varstva pravic. Cilj magistrskega dela se nanaša na analizo problematike zakonodajnih sprememb, uvedenih na podlagi Uredbe EJT. Za boljše razumevanje obravnavane tematike smo s pomočjo deskriptivne metode najprej predstavili zgodovinski razvoj samega instituta, njegovo strukturo in pristojnosti. Pri analizi pravnih aktov je bila uporabljena normativno-dogmatična metoda. Nadalje smo z analitično metodo iz množice podatkov izvzeli vsebinsko bistvo. Do končnih ugotovitev smo se vseskozi opredeljevali z uporabo aksiološke metode. Ob koncu naloge smo s pomočjo primerjalno pravne metode podali predloge morebitnih sistemski izboljšav na ravni Unije. Sintetična metoda nam je bila v pomoč v zaključnem delu, saj smo z njeno pomočjo vse ugotovitve povezali v celoto in ovrgli oziroma potrdili zastavljeni hipotezi.
Keywords: evropsko javno tožilstvo, tožilska preiskava, preiskovalni sodnik, pravice obdolžencev, pravna sredstva
Published in ReVIS: 20.10.2025; Views: 697; Downloads: 26
Full text (1,34 MB)

Abstract: Preseljevanje ljudstev iz takšnih ali drugačnih razlogov ni pojav sodobne družbe, vsekakor pa je bilo s pojavom ideje o človekovih pravicah in njihovim razvojem na mednarodni in nacionalni ravni vzpostavljenih več mehanizmov za zaščito temeljnih pravic beguncev. Posebej ranljiva skupina beguncev so otroci, predvsem tisti, ki potujejo sami, brez spremstva staršev ali zakonitih zastopnikov, zaščita njihovih pravic pa pogosto vključuje zapletene in dolgotrajne postopke. S tehnološkim razvojem se je pojavila ideja o uporabi umetne inteligence za obravnavo otrok brez spremstva. Namen in cilj magistrskega dela je analizirati postopke obravnave otrok brez spremstva v Republiki Sloveniji ter izpostaviti temeljne probleme, s katerimi se ti otroci srečujejo. Z deskriptivno metodo se bo skozi različna poglavja opisalo temeljne pojme, ki so ključni za razumevanje izpostavljene problematike. Na podlagi te metode bo uporabljena analitična metoda, s katero se bo analiziralo različne pravne ureditve, ki opredeljujejo pravice otrok brez spremstva na eni strani, in pravno urejenost sistemov umetne inteligence na področju migracij na drugi strani. S primerjalno metodo bodo ugotovljena dejstva aplicirana na ureditev, ki je trenutno veljavna v Republiki Sloveniji. Nazadnje bodo izpostavljeni še nekateri vidiki, ki se jih mora poslužiti Slovenija, če želi uvesti sisteme umetne inteligence na področje migracijske politike tako, da bo njihova uporaba zakonita. Bistven poudarek, na katerega želi opozoriti magistrsko delo, je zavedanje pozitivnih, predvsem pa negativnih vidikov uporabe umetne inteligence na tako kompleksnem področju, kot je varstvo temeljnih pravic otrok brez spremstva.
Keywords: otrok brez spremstva, človekove pravice, sistemi umetne inteligence, migracijska politika, pravni pomisleki, etični izzivi
Published in ReVIS: 20.10.2025; Views: 594; Downloads: 14
Full text (1,55 MB)