1. POVEZAVA MED DUŠEVNIM ZDRAVJEM IN USPEŠNOSTJO PODJETNIKOVdr. Barbara Hvalič Erzetič, 2023, not set Abstract: V današnjem času, času hitrih sprememb na vseh področjih življenja, je podjetništvo ključni dejavnik razvoja, ključna gonilna sila pa so podjetniki, ljudje, ki jih vodi želja, da bi nekaj novega ustvarili, izboljšali. Podjetniki preživljajo veliko časa v podjetju, odločati se morajo o prihodnosti podjetja, pri tem tvegajo kapital, ki so ga vložili v podjetje, reševati morajo svoje težave in pogosteje še težave zaposlenih, povezujejo poslovno in zasebno življenje, probleme, ki nastajajo v podjetju, rešujejo v prostem času, kar povečuje stres. Takšno okolje lahko negativno vpliva na duševno zdravje podjetnikov, posledično pa lahko vodi v slabše odločitve, zmanjšano produktivnost, slabe medosebne odnose z zaposlenimi ter ovira kreativnost in inovativnost, kar ima negativen vpliv na podjetnikovo uspešnost. Ugotavljali smo povezanost med duševnim zdravjem podjetnikov in podjetnikovo uspešnostjo, ki jo sestavljata poslovni uspeh in zadovoljstvo z življenjem. Želeli smo raziskati, kdo so podjetniki z boljšim duševnim zdravjem. Duševno zdravje smo merili z vprašalnikom DASS-21, poslovni uspeh s finančnimi kazalniki, povprečno stopnjo rasti dobička, prihodka in števila zaposlenih v zadnjih štirih letih, zadovoljstvo z življenjem pa z vprašalnikom o zadovoljstvu z življenjem. V raziskavi je sodelovalo 289 slovenskih podjetnikov. Ugotovili smo, da so podjetniki z boljšim duševnim zdravjem bolj zadovoljni z življenjem, medtem ko povezava med duševnim zdravjem in poslovnim uspehom ni bila statistično značilna. Ugotovili smo, da so podjetniki boljšega duševnega zdravje kot podjetnice, prav tako so boljšega duševnega zdravja tisti podjetniki, ki imajo podjetje že dalj časa kot podjetniki začetniki. Pokazalo se je, da je preventivno delovanje podjetnikov za preprečevanje in obvladovanje stresa povezano z boljšim duševnim zdravjem v primeru telesne dejavnosti in izvajanju sprostitvenih tehnik. Z raziskavo smo dodali nova spoznanja na področju proučevanja duševnega zdravja podjetnikov, podjetnike pa smo želeli ozavestiti o pomenu duševnega zdravja v podjetju in skrbi za duševno zdravje podjetnikov in njihovih zaposlenih.
Keywords: duševno zdravje, podjetnik, podjetniški uspeh, stres na delovnem mestu, podjetniški stres, skrb za duševno zdravje
Published in ReVIS: 01.02.2024; Views: 265; Downloads: 0
 Full text (1,43 MB) |
2. STIGMA DEBELOSTIAna Rameša, 2023, not set Abstract: V sodobnih zahodnih družbah je lepotni ideal vitkost. Vse, kar je povezano z debelostjo, ima negativno konotacijo. Debeli ljudje so podvrženi stigmatizaciji, ki se kaže v obliki negativnih stereotipov, predsodkov in diskriminacije. Stigmatizacija pogosto izvira iz napačnega prepričanja, da je debelost posledica neustreznega življenjskega sloga in ne kompleksna bolezen. Na tem prepričanju temelji pogost predsodek, da so debeli ljudje leni. Stigmatizirani ljudje občutijo psihološke, socialne in telesne posledice. Prav stigma debelosti je tista, zaradi katere so pogosto ujeti v začarani krog debelosti. Stigmatizacija se pojavlja tako na ravni osebnih odnosov kot sistemsko, npr. v zdravstvenih ustanovah, šolah in na delovnih mestih, nenazadnje se širi tudi prek medijev. Mnoge raziskave kažejo, da so debeli posamezniki največkrat stigmatizirani s strani oseb z normalno telesno težo, ki jim pripisujejo negativne lastnosti, pri čemer prihaja do razlik med spoloma. Nekatere raziskave nakazujejo, da imajo ženske običajno bolj negativna stališča do debelosti kot moški, so bolj obremenjene z zunanjostjo in imajo večji strah pred pridobivanjem telesne teže, tudi če imajo normalno telesno težo. V naši diplomski nalogi smo opravili raziskavo, s katero smo želeli ugotoviti, ali odrasle ženske z normalno telesno težo stigmatizirajo debele ljudi oz. jim na podlagi njihovega videza pripisujejo negativne lastnosti. S pomočjo metode fokusnih skupin smo pri ženskah z normalno telesno težo raziskovali njihov odnos in percepcijo debelosti; zanimalo nas je, ali mislijo, da so debeli ljudje leni, manj inteligentni in neprivlačni. Ugotovili smo, da je večina udeleženk mnenja, da so debeli ljudje leni in neprivlačni, niso se pa strinjale s trditvijo, da so manj inteligentni. Skozi analizo njihovih odgovorov smo našli elemente negativnega stereotipiziranja, predsodkov in diskriminacije. Prišli smo do sklepa, da zmanjšanje stigme debelosti zahteva širše ozaveščanje, izobraževanje in spremembe v družbi ter podali konkretne predloge za destigmatizacijo in nadaljnje raziskave.
Keywords: debelost, stigmatizacija, stereotipi, predsodki, diskriminacija
Published in ReVIS: 14.11.2023; Views: 439; Downloads: 26
Full text (2,41 MB) |
3. KAKO OTROCI V OSNOVNI ŠOLI DOŽIVLJAJO OCENJEVANJE ZNANJA?Barbara Muhič, 2023, not set Abstract: V našem osnovnošolskem sistemu obstaja vedno preverjanje znanja na osnovi spraševanja, pisnega ocenjevanja znanja in projektnih nalog. Vsi ti dogodki vplivajo na učence tako, da jim vzbujajo neprijetne občutke strahu, stresa in celo tesnobe. Učenci v osnovnih šolah to doživljajo pogosteje v zadnjih letih. Izraziteje se je pokazalo v času pandemije (COVID-19) v letih od 2020 do 2022 in po njej, ko intenzivno doživljajo posledice stresa. V magistrski nalogi smo raziskovali, v kolikšni meri učenci v osnovni šoli doživljajo strah, stres in stiske zaradi ocenjevanja znanja. Želeli smo ugotoviti, kateri stresorji najbolj vplivajo na ocenjevanje znanja ter kako vplivajo na čustveno in miselno doživljanje učencev ob prejemu številčne ocene za izkazano znanje.
Teoretični del magistrske naloge podrobno razjasni obstoječi način ocenjevanja v osnovni šoli in posledice delovanja strahu in stresa na funkcioniranje učencev. Največji poudarek je na izvoru in nastanku strahu in stresa ter na posledicah delovanja obeh na posameznika.
V empiričnem delu naloge smo s pomočjo anketnega vprašalnika preverjali celostno sliko doživljanja strahu in stresa učencev v osnovni šoli pri pisnem in ustnem ocenjevanju znanja po posameznih triadah in spolu. Prikazali smo posledice doživljanja stresa v posameznih triadah. Ugotovili smo, da se med spoloma in po posameznih triadah razlikujejo vrste stresorjev, prav tako je različno doživljanje stresa z vedenjskega, miselnega in čustvenega vidika.
Najvišji stres doživljajo učenci druge in tretje triade, dečki bolj kot deklice. Raziskava je pokazala, da strah in stres izhajata iz nestalnih delovnih navad, pritiska okolice in visoko zastavljenih osebnih ciljev, ki so nerealni glede na naučeno znanje. Večina učencev v osnovni šoli pri ocenjevanju in pridobljeni oceni doživlja različne psihične težave.
Keywords: stres, stresorji, doživljanje stresa, ocenjevanje znanja, šola, anksioznost, depresija
Published in ReVIS: 24.10.2023; Views: 434; Downloads: 25
Full text (1,40 MB) |
4. Učinek psihoterapevtskega dela s konji na otroke in mladostnike s psihosomatskimi težavami : magistrska nalogaAjda Čampa, 2022, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo se osredotočili na proučevanje učinkov psihoterapevtskega dela s konji na otroke in mladostnike z izraženimi psihosomatskimi težavami.
V teoretičnem delu smo predstavili področje psihosomatike in psihoterapije s konji. V prvem poglavju o psihosomatiki smo proučevali psihosomatske simptome pri otrocih in mladostnikih, dejavnike tveganja in poznane oblike pomoči. V drugem poglavju teoretičnega dela so podrobneje predstavljene psihoterapija s konji, njen razvoj, terminologija, namembnost in odnosne ravni, ki se zaradi prisotnosti konja razlikujejo od klasičen psihoterapevtske oblike. Osvetlili smo pregled obstoječih raziskav, pozitivnih učinkov psihoterapevtskega dela s konji in njihove omejitve.
V empiričnem delu je predstavljena kvalitativna raziskava, s katero smo preveriti učinke psihoterapevtskega dela s konji na otroke s psihosomatskimi težavami. V raziskavo smo vključili tri mladoletne kliente, ki se soočajo z različnimi psihosomatskimi težavami, in njihove starše, s katerimi smo izvedli pol strukturirane intervjuje. Po pettedenski obravnavi so rezultati pokazali izboljšanje otrokovih zdravstvenih simptomov, učinki pa so se kazali tudi na dvigu samopodobe in socialne vključenosti. Ob tem je bila opazna tudi pozitivna sprememba njihovega splošnega počutja in kakovosti življenja. Na osnovi pridobljenih podatkov lahko sklepamo, da ima psihoterapija s konji pozitivne učinke na doživljanje in počutje otrok in mladostnikov s psihosomatskimi in drugimi težavami psihičnega izvora.
Keywords: psihosomatika, psihoterapija, otroci, mladostniki, psihoterapija s konji, pozitivni učinki, magistrske naloge
Published in ReVIS: 20.01.2023; Views: 597; Downloads: 42
Full text (938,32 KB) |
5. Analiza občutka varnosti v času pandemije COVID-19 in iz nje izhajajočih ukrepov : diplomska nalogaKatja Krivograd, 2022, undergraduate thesis Abstract: Novi koronavirus, ki se je pojavil decembra 2019 na Kitajskem, se je hitro razširil po vsem svetu in se nekontrolirano prenašal med ljudmi. Njegovo širjenje se je na ravni države obvladovalo z različnimi ukrepi, med katerimi so bili nošenje maske in razkuževanje rok, napotitev v karanteno in odredba samoizolacije pri okuženih s SARS-CoV-2. Vlada Republike Slovenije je uvedla tudi ukrep ohranjanja razdalje vsaj 1,5 metra med posamezniki in razglasila epidemijo, ko je število okuženih sunkovito naraslo. Omejitev druženja in prepoved gibanja sta preprečevala neposredne fizične stike, kar je vplivalo na občutenje osamljenosti in socialne izoliranosti. Ljudje smo socialna bitja in potrebujemo stik z drugimi.
Proces nevrocepcije nam omogoča, da nenehno zaznavamo, ali je svet okrog nas varen in se v skladu s tem tudi odzovemo. Organizem se na zaznavanje nevarnosti ali življenjske ogroženosti odzove z aktivacijo osi HHA, simpatiko-adrenalnega sistema ali imobilizacijo telesa. Ti odzivi onemogočajo delovanje ventralnega vagusa in sistema socialnega angažiranja, ki sta pomembna za ohranjanje homeostaze v organizmu ter omogočata, da ostajamo v oknu tolerance in zadovoljujemo potrebo po varnosti. Ko se počutimo varno, se lahko povežemo z drugimi, zato je doživljanje osamljenosti in socialne izoliranosti zmanjšano.
Raziskava je bila izvedena s kvantitativno metodologijo. Uporabljen je bil anketni vprašalnik. Zbiranje podatkov je potekalo, s priložnostnim vzorčenjem na terenu in prek spletnega portala, od 1. marca do 1. junija 2021. Rezultati so bili analizirani z deskriptivno statistiko. V okviru diplomskega dela je bilo postavljenih pet raziskovalnih vprašanj za namen analize občutka varnosti v času pandemije COVID-19.
Ugotovili smo, da ukrepi socialne distance pri anketirancih večajo občutek ne-varnosti. Kljub ukrepom omejevanja druženja pa so anketiranci stike ohranjali ter izkazovali dobro povezanost in zaznavanje opore v socialnih stikih. S tem smo prišli do ugotovitve, da so bile čustvena in socialna osamljenost ter socialna izoliranost pri anketirancih zmanjšane, kar je večalo občutek varnosti.
Keywords: covid-19, pandemija, osamljenost, socialna izoliranost, občutek varnosti, diplomske naloge
Published in ReVIS: 23.12.2022; Views: 746; Downloads: 60
Full text (1,08 MB) |
6. Narcizem pri otrocih : diplomska naloga visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnjeJakob Černigoj, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi smo se ukvarjali z vprašanjem izraženosti narcizma pri slovenskih osnovnošolcih, izraženosti posameznih vzgojnih stilov (avtoritativni, avtoritarni, permisivni) pri starših in s povezanostjo narcizma z vzgojnimi stili. Za to temo smo se odločili, ker smo hoteli preveriti stanje narcizma pri slovenskih osnovnošolcih ter z raziskavo preveriti tezo, da je permisivni vzgojni stil vzrok narcizma. Želeli smo tudi preveriti, kateri vzgojni stil starši največ uporabljajo. Za raziskavo smo uporabili kvantitativno metodo. Rezultate smo pridobivali z anketnimi vprašalniki na spletni strani 1KA. V teoretičnem delu smo najprej naredili pregled narcizma v zgodovini, raziskali, kako se ga obravnava danes, ter proučili njegov vpliv na otroka. Nadaljevali smo s pregledom vzgojnih stilov (avtoritativni, avtoritarni in permisivni). V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki smo jo opravili na slovenskih osnovnošolcih, starih od 12 do 14 let, in njihovih starših. Ugotovili smo, da je pri slovenskih otrocih narcizem v povprečju srednje izražen in da največ staršev uporablja avtoritativni vzgojni stil. Naša raziskava je pokazala, da sta avtoritativni in avtoritarni stil vzgoje zanemarljivo povezana z narcističnim vedenjem otrok, medtem ko je permisivni vzgojni stil z narcističnim vedenjem otrok šibko povezan. S pojavom narcističnega vedenja so negativno povezane podkategorije avtoritativnega stila toplina in vključenost ter demokratsko sodelovanje.
Keywords: narcizem, avtoritarni vzgojni stil, permisivni vzgojni stil, slovenski osnovnošolci, diplomske naloge
Published in ReVIS: 23.12.2022; Views: 467; Downloads: 25
Full text (3,15 MB) |
7. Vloga trenerjev pri motiviranju športnikov : študija na primeru nogometaMatija Radikon, 2021, undergraduate thesis Abstract: Profesionalno ukvarjanje s športom zahteva veliko odrekanja, prav zato morajo športniki, ki želijo uspeti, trdo delati in se posvečati različnim vidikom športne rasti. Da je športnik pripravljen trdo delati, pa mora biti konstantno dobro motiviran. Trener ima pri svojem delu poleg drugih nalog kot so priprava, izvajanje in kontrola treninga, vsestransko svetovanje in pomoč športnikom tudi nalogo, da ohranja visoko stopnjo motivacije pri športnikih.
Cilj diplomske naloge je ugotoviti, kako lahko trener vpliva na motivacijo športnika pri udejstvovanju s športom in ali lahko s povečanjem motivacije športnika vpliva na doseganje boljših športnih rezultatov.
V teoretičnem delu je opisano, katere vrste motivacije poznamo in kako motivacija deluje na športnika. V nadaljevanju opisujemo, kakšno vlogo ima trener pri treniranju športnika, katere so njegove naloge, zakaj je odnos med trenerjem in športnikom pomemben in na kakšne načine motivira športnika, ki ga trenira. V empiričnem delu smo opravili šest polstrukturiranih intervjujev – tri z nogometaši in tri z nogometnimi trenerji. Rezultati so pokazali, da je motivacija zelo pomemben dejavnik v športu, saj vpliva na to, kako kakovostno bo športnik treniral, kar lahko vpliva na rezultate, ki jih bo dosegal na tekmovanju. Trener ima pri motivaciji zelo pomembno vlogo, saj vsakodnevno sodeluje s športnikom in skrbi, da ta deluje na maksimumu svojih sposobnosti.
Keywords: šport, motivacija, trenerji, treniranje, tekmovanja, diplomske naloge
Published in ReVIS: 17.05.2022; Views: 953; Downloads: 124
Full text (1,30 MB) |
8. Analiza spremenljivosti in povezanosti stilov navezanosti ter samopodobe : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeSiena Krušič, 2021, master's thesis Abstract: Stili navezanosti predstavljajo temelje za naše odnose in komunikacijo s soljudmi. Delimo jih na varne in negotove, odvisno od tega, kako varne oziroma negotove se počutimo v odnosih, kako pomembni so za nas odnosi ter na kakšen način se trudimo dobiti od drugih tisto, kar potrebujemo. Stili navezovanja so tesno povezani s samopodobo, saj je ta v največji meri odvisna od povratne informacije, ki nam jo drugi podajajo o nas in pa od naših idej o tem, kako nas drugi vidijo.
Tako stili navezanosti kot samopodoba so skozi življenje spremenljivi. Z večjim občutkom varnosti v odnosih se izboljša tudi samopodoba, prav tako pa se z izgubo varnosti samopodoba poslabša.
V nalogi najprej raziskujemo teorijo navezanosti, na podlagi katere se je razvilo naše razumevanje mehanizmov medsebojnih odnosov. Odkrivamo vplive na razvoj različnih stilov navezanosti in njihove posebnosti, značilnosti posameznih obdobij, specifičnost stilov v različnih odnosih ter njihovo spremenljivost. V nadaljevanju predstavimo razvoj samopodobe ter njeno povezanost s stili navezovanja. Raziskujemo tudi terapevtsko in psihosocialno obravnavo stilov navezanosti ter samopodobe.
V lastni raziskavi na izbranem vzorcu raziskujemo sprememenljivost in povezanost splošnih in specifičnih stilov navezanosti ter samopodobe v različnih življenjskih obdobjih. S pomočjo vprašalnikov in intervjujev razkrivamo, da pri raziskovanih osebah spremembe navezovanja praviloma spremljajo tudi spremembe samopodobe. Negativne spremembe najpogosteje nastopajo kot posledice težkih življenjskih izkušenj in izgub, njihov vpliv pa je velik in trajen; pozitivne spremembe so lahko načrtovane, dosežemo jih skozi delo na sebi, v terapiji ali skozi izboljšane odnose. Verjetni vzroki za razvoj in spremembe specifičnih stilov in samopodobe raziskovanih oseb se ujemajo s pregledom relevantne literature in z rezultati pomembnejših raziskav, ki jih navajamo v nalogi.
Keywords: stli navezanosti, samopodoba, samozavest, spremembe, povezanost, svetovanje, magistrske naloge
Published in ReVIS: 05.05.2022; Views: 677; Downloads: 36
Full text (1,79 MB) |
9. Razlogi prostovoljskega delovanja ozdravljenih onkoloških bolnikov v društvih za pomoč onkološkim bolnikom in njihovim svojcem : diplomska nalogaJanko Goljar, 2021, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu preučujemo delovanje ozdravljenih onkoloških bolnikov v prostovoljskih organizacijah za pomoč onkološkim bolnikom in/ali njihovim svojcem. Eden od pogojev za priključitev taki organizaciji je, da sta od uspešno zaključenega zdravljenja in rehabilitacije minili vsaj dve leti. Cilj raziskave je razumeti vzroke, namen in načine delovanja prostovoljcev Društva onkoloških bolnikov Slovenije. Strokovnjaki, prostovoljci in laična javnost menijo, da je prostovoljstvo potrebno in koristno za ljudi, ki pomoč potrebujejo, in tudi za tiste, ki pomoč nudijo. V raziskavi nas podrobneje zanima, kakšne so posledice prostovoljskega dela, kako se s težkimi zgodbami bolnikov soočajo prostovoljci glede na to, da so sami imeli podobno ali še težjo bolezensko izkušnjo, in kako na prostovoljstvo gledajo svojci. Raziskavo smo zasnovali na kvalitativni paradigmi. Zaradi želje po pridobitvi poglobljenih odgovorov na zastavljena raziskovalna vprašanja smo izvedli pet polstrukturiranih intervjujev. Ugotovili smo, da je razlog za pridružitev prostovoljskim organizacijam, ki pomagajo onkološkim bolnikom in/ali njihovim svojcem, sestavljen iz več segmentov: lastne bolezenske izkušnje raka, spominjanja na potrebe v procesu lastnega zdravljenja in rehabilitacije, želje po samouresničevanju, visoke stopnja empatije do bolnikov in srčnosti prostovoljca. Vse našteto je prostovoljcem v pomoč pri delu tudi v trenutkih, ko so soočeni s težkimi izpovedmi bolnikov in jim je težko. S pomočjo opravljenih intervjujev smo izvedeli, da prostovoljcem delo z ljudmi za ljudi zelo veliko pomeni, saj ob tem pridobivajo na lastni samopodobi, se samoizpolnjujejo in doživljajo smiselnost življenja. Poleg koristi, ki jih dobijo ob tem, seveda pridobivajo tudi tisti ljudje, ki pomoč iščejo. Spoznali smo tudi negativne plati prostovoljstva, ki se kažejo v zadovoljevanju lastnih potreb, nesmiselnemu besedičenju, predvsem pa v obliki močnih obremenilnih občutkov, ki jih povzročajo izpovedi onkoloških bolnikov. V diplomskem delu se dotaknemo tudi odnosa svojcev prostovoljcev do prostovoljskega dela, ki je v primeru naše raziskavi v večji meri pozitiven.
Keywords: rak, onkološki bolniki, prostovoljstvo, prostovoljci, pomoč, koristi, slabosti, diplomske naloge
Published in ReVIS: 05.05.2022; Views: 695; Downloads: 51
Full text (876,87 KB) |
10. Procrastination with students : presence of signs of behavioral addiction?Anna Baluta, 2021, undergraduate thesis Abstract: Our study aims to find out if the activities which students occupy themselves with when they
procrastinate include signs of non-chemical addiction; as well as to find out the prevalence of
procrastination among students.
In the theoretical part, we describe procrastination, emotions that are connected to it, as well as
triggers that result in procrastination. In this part, we also talk about addiction and dependency,
as well as describe behavioral addiction. The theoretical part also includes a video gaming
section, as it is built in the game's nature to motivate the player to play as much as possible,
which makes it a prototype of a dangerous activity for a person that is in need of an immediate
reward, when they are avoiding a hard and long-term goal, in other words, procrastinating.
The empirical part presents the study, describes the quantitative methodology and the sample
used in the research. The findings provide the reader more information about procrastination
among students and insights on procrastination. Results showed that the prevalence of
procrastination among our sample was 69.8%, 47.8% of the procrastinators reported
experiencing signs of behavioral addiction towards their procrastination activity.
We can conclude that even though procrastination itself is not as dangerous as addiction, it
applies a lot of stress on the procrastinator, as well as provides an approximate 50% chance to
develop symptoms of behavioral addiction, which is something more serious. Not only students,
but everybody should be more careful with how they spend their free time, as well as pay
attention to themselves to know when their body and their feelings are telling them they are in
distress. Most importantly, do not run from procrastination, but face it, forgive yourself and
find ways to overcome it.
Published in ReVIS: 05.05.2022; Views: 679; Downloads: 46
Full text (1,13 MB) |
