31. |
32. Model varnostne kulture na področju varnosti pacientov : magistrska nalogaSimona Hotujec, 2014, master's thesis Abstract: Raziskovalno vprašanje (RV): V današnjem času se v zdravstveni dejavnosti čedalje več pozornosti namenja zmanjšanju varnostnih incidentov med zdravstveno obravnavo, saj ti predstavljajo veliko tveganje za pac iente. Pri tem ima veliko vlogo varnostna kultura v zdravstveni ustanovi. V magistrski nalogi poskušamo odgovoriti na raziskovalno vprašanje, kateri dejavniki vplivajo na varno vedenje zaposlenih zdravstvenih delavcev v zdravstveni ustanovi. Namen: Namen in cilji raziskave so prepoznati dejavnike vpliva na varno vedenje zdravstvenih delavcev v zdravstveni ustanovi in jih povezati v model varnostne kulture na področju varnosti pacientov, ki bo vodstvu zdravstvene ustanove v pomoč pri izboljševanju varnostne kulture v njihovi organizaciji. V raziskavo smo vključili zdravstveno osebje ene izmed specializiranih bolnišnic v Sloveniji. Metoda: V raziskavi je sodelovalo 165 zdravstvenih delavcev in sodelavcev. Za testiranje hipotez smo uporabili standardizirani an ketni vprašalnik organizacije AHRQ (Agency for Healthcare Research and Quality), ki meri varnostno kulturo v bolnišnicah. Podatke smo obdelali s pomočjo različnih statističnih metod. Uporabili smo metode deskriptivne in inferenčne statistike. Rezultati: Re zultati raziskave so pokazali, da na varno vedenje zdravstvenega osebja vpliva jo njihova osebna pripravljenost na varno vedenje, subjektivne norme, ki se izražajo kot pričakovanja vodstva , ter samonadzor posameznika nad lastnim vedenjem, pri čemer je pomem bno, da delovno okolje zagotavlja sredstva in priložnosti za varno vedenje ter odpravlja ovire za takšno vedenje. Na osnovi pridobljenih rezultatov smo definirali model varnostne kulture na področju varnosti pacientov v zdravstveni ustanovi. Organizacija: Model varnostne kulture na področju varnosti pacientov bo vodstvu zdravstvene ustanove v pomoč pri oblikovanju programa varnostne kulture, saj zajema bistvene elemente vpliva na prepričanja zdravstvenega osebja glede varnosti v zdravstveni ustanovi, ki so temelj varnega vedenja. Model je za vodstvo uporaben povsod, kjer želijo vplivati na vedenje zdravstvenega osebja, zato je koristen tudi pri načrtovanju in uvajanju izboljšav na katerem koli področju, ne le na področju varnosti pacientov. Družba: Menimo, d a je model varnostne kulture na področju varnosti pacientov uporaben v prav vseh zdravstvenih ustanovah, saj se povsod soočajo s tveganjem nastanka varnostnih incidentov. Z uporabo modela bo vsaka zdravstvena ustanova lahko izboljšala varno vedenje zdravst venega osebja, zmanjšala število varnostnih incidentov in povečala varnost za paciente ter tako dvignila kakovost zdravstvenih storitev. Originalnost: V zdravstveni dejavnosti enake ali podobne raziskave o varnem vedenju zdravstvenih delavcev v okviru varn ostne kulture na področju varnosti pacientov med domačo in tujo literaturo nismo zasledili. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je bila izvedena le na področju ene zdravstvene ustanove, na vzorcu 165 zaposlenih zdravstvenih delavcev. Zanimivo bi bil o v enako raziskavo vključiti več slovenskih zdravstvenih ustanov. V prihodnosti bi bilo dobro raziskati vpliv na varno vedenje med posameznimi profili v zdravstvu, saj predpostavljamo, da med njimi obstajajo razlike. Keywords: zdravstvena oskrba, varnostna kultura, varnost pacientov, varnostni incident, napake v zdravstvu, varno vedenje, magistrske naloge Published in ReVIS: 19.08.2021; Views: 1197; Downloads: 0 This document has many files! More... |
33. Prometna kultura in varnejši vozniki : magistrska nalogaOlga Ribič, 2021, master's thesis Abstract: Šola vožnje v učnih procesih že oblikovano osebo usposobi za voznika začetnika, ki se
pogosto ne zaveda posledic neupoštevanja predpisov in nepravilne vožnje, saj z njimi ni bila
dovolj nazorno seznanjena. Ko pride do nesreče, se pogosto sprašujemo, ali so šole vožnje
naredile dovolj, da bodo prihodnji vozniki upoštevali predpise in navodila inštruktorjev,
predavateljev tudi po opravljenem vozniškem izpitu. Torej, ali je šola vožnje kandidata
pravilno usmerjala. Da bi lahko dobili uspešne voznike, je treba oblikovati primerno
prometno-varnostno kulturo v družbi. Kljub temu da se ljudje med seboj razlikujemo, je
temelj družb, ki imajo nizko stopnjo umrljivosti zaradi prometnih nesreč, izoblikovana
prometno-varnostna kultura.
V nalogi smo analizirali možnosti za izboljšanje učinkovitosti učnih procesov v šolah vožnje,
predvsem z vidika privzgojenih osebnostnih lastnosti, ki bi bile temelj varnih in kulturnih
voznikov. Ugotoviti smo želeli s katerimi metodami in postopki bi lahko šole vožnje uspešno
vplivale na zavedanje prihodnjih voznikov o pomenu ustrezne varnostne kulture v prometu.
Cilj je ugotoviti ali imajo mladi vozniki sploh razvite osebnostne lastnosti, ki jim omogočajo
varno vožnjo ter ali bi lahko s primerno vzgojo v šolah vožnje povečali slovensko prometno-varnostno kulturo nevarnih voznikov.
Pri tem smo si pomagali s kombinacijo deskriptivnega in analitičnega pristopa. V analitičnem
delu naloge smo tako s pomočjo spletne ankete med slovenskim prebivalstvom analizirali
mnenje anketirancev o stanju prometne kulture pri nas in o možnostih izboljšav. Prav tako
smo predstavili nekatere primere dobre prakse iz tujine. Na osnovi opravljenega dela
ugotavljamo, da bi lahko s primerno vzgojo in izobraževanjem prihodnjih voznikov
prometno-varnostno kulturo v Sloveniji izboljšali. V nalogi smo skozi odgovore na
raziskovalna vprašanja dokazali, da je to mogoče.
Keywords: vozniki, sposobnosti, čustva, osebnost, prometno-varnostna kultura, prometna varnost, šola vožnje, magistrske naloge Published in ReVIS: 13.08.2021; Views: 1206; Downloads: 111 Full text (1,34 MB) |
34. |
35. Vpliv moralnih vrednot na oblikovanje organizacijske kulture v javnem sektorju : diplomska naloga visokošolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnjeTanja Krajišnik, 2015, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga obravnava pojav organizacijske kulture in vrednot, ki vplivajo na oblikovanje
kulturnih vzorcev in norm v javnem sektorju. Najprej smo razložili pojma organizacija in
organizacijska kultura ter podali njuno razlago in funkcije v okvirih javnega sektorja. Pri
obrazložitvi organizacijske kulture je uporabljeno nekaj bolj uveljavljenih definicij, ki so
pomembno vplivale na razumevanje pojava organizacijske kulture. Drugo poglavje se osredotoča
na etiko in moralne vrednote v poslovanju. Pojasnjena sta pojma etika in morala nato pa osnovne
kategorije etike in poslovne etike. V tretjem poglavju se naloga poglablja v organizacijsko
kulturo in vrednote v slovenskem javnem sektorju. Pri tem se najbolj osredotoča na vrednote v
javnem sektorju in oblikovanje slovenskega javnega sektorja ter z njim njegove organizacijske
kulture skozi zgodovino. Na podlagi sekundarnih podatkov je podana analiza stanja na področju
vrednot in etike v starih in novih državah članicah Evropske unije, in sicer na primeru
Nizozemske in Slovenije. V empiričnem delu diplomske naloge so predstavljeni rezultati
kvalitativne raziskave med zaposlenimi in njihovimi nadrejenimi v organizacijah javnega
sektorja. Ugotovitve, do katerih smo prišli, so podane ločeno za zaposlene in njihove vodilne
delavce. Na koncu smo pridobljene rezultate primerjali med sabo. V zaključku smo podali
povzetek ugotovitev in nekaj lastnih razmišljanj o tej problematiki. Keywords: organizacijska kultura, vrednote, javni sektor, etika, morala, diplomske naloge Published in ReVIS: 29.07.2021; Views: 1046; Downloads: 86 Full text (1,00 MB) |
36. Japonska kultura in religija : primer uporabe v stripih in animiranih filmihMonika Mrevlje, 2017, undergraduate thesis Abstract: Diplomska raziskovalna naloga obravnava japonske stripe ali mange ter animirane filme ali
animeje v odnosu z japonsko kulturo, religijo in mitologijo. Cilj naloge je ugotoviti, ali so v
animiranih filmih in stripih prisotni elementi japonske tradicionalne kulture.
V poglavju »znanstvena izhodišča« raziskavo uvrstimo v smiseln raziskovalni prostor in ji na
podlagi obravnave že obstoječih raziskav s tega področja pripišemo pomen in zagotovimo
verodostojnost. V nadaljevanju opravimo pregled literature s področja japonske popularne
kulture in pojasnimo pojme, ki jih uporabljamo v raziskavi. Prvi del pregleda vsebuje kratek
zgodovinski pregled kulturološko najbogatejših časovnih obdobij, v nadaljevanju pa se
osredotočimo na japonsko mitologijo in religijo, natančneje šintoizem.
Poglavje »sodobna popularna kultura« se osredotoči na opis japonske animacije in stripa v
odnosu s kulturo, ki se je vzpostavila med občinstvom le-te .
Empirični del naloge vključuje analizo štirih primerov japonskega animiranega filma. Analizo
smo izvedli s pomočjo programa ATLAS.ti, orodjem za kvalitativno analizo podatkov, in
sicer s semiotično raziskavo slikovnega gradiva. Rezultati so najprej predstavljeni v grafični
obliki z ustreznimi interpretacijami za vsak primer posebej, nato pa sledi sinteza vseh
obravnavanih primerov.
V zaključku naloge predstavimo ugotovitve in sklepne misli. Keywords: mitologija, japonska popularna kultura, animacija, religija, semiotika, diplomske naloge Published in ReVIS: 29.07.2021; Views: 1043; Downloads: 0 |
37. Sociokulturne razsežnosti prenosa znanja v okviru akademskega podjetništva : doktorska disertacijaUroš Gojkovič, 2017, doctoral dissertation Abstract: Akademskega podjetništva ni mogoče natančno ukalupiti, saj je pojav močno odvisen
od družbenega oziroma kulturnega konteksta. Kljub temu pa je gotovo, da omenjeni
koncept predstavlja vez med akademsko sfero in zunanjim okoljem, v okviru katere se
prepletata tržni vidik, torej logika dobička, ter sama želja po prenosu znanja in ustvarjanju
nove vrednosti, ki ni nujno le ekonomska.
V različnih družbah postaja koncept akademskega podjetništva v povezavi z
gospodarstvom in državo osrednje težišče teorije in prakse inovacij. Univerze so tako v
preteklih desetletjih postale pomemben vir za nastanek visokotehnoloških podjetij,
predvsem malih in srednje velikih, ki so najbolj ustrezna za proučevanje akademskega
podjetništva, saj so razvila specifične karakteristike organizacijske kulture in prenosa
znanja. Tovrstne karakteristike so se razvile predvsem na podlagi socialnega kapitala, ki ga
lahko opredelimo kot ogrodje vozlišč, ki sestojijo iz posameznikov in organizacij ter
povezav, na katere pomembno vplivajo norme, želje in odnos posameznikov oziroma
organizacij (Adam et al. 2014).
Pričujoča doktorska disertacija ugotavlja, ali je proces izmenjave znanja pogojen z
upravljanjem pretoka informacij preko omrežij in povezav, ki so bogate s socialnim
kapitalom, ki obenem tudi vpliva na izoblikovanje vzorcev organizacijske kulture podjetij.
Tovrstni vzorci organizacijske kulture podjetjem omogočajo večjo sposobnost prenosa
znanja iz akademske sfere v gospodarsko sfero (komercializacija znanja). Iz tega izhaja, da
specifični vzorci organizacijske kulture podjetij omogočajo večjo inovacijsko sposobnost
in konkurenčno prednost le-teh, saj predpostavljamo, da podjetja, kjer vzorci
organizacijske kulture temeljijo na socialnem kapitalu, več sodelujejo z JRO in univerzami
ter drugimi podjetji doma in v tujini, s tem pa pridobivajo ključno konkurenčno prednost.
Namreč, kot je rekel Schumpeter (1939), vsaka inovacija oziroma ustvarjanje novih
kombinacij znanja za podjetje pomeni večjo konkurenčno prednost v primerjavi z drugimi
podjetji, ki se ukvarjajo s podobno dejavnostjo.
Keywords: akademsko podjetništvo, organizacijska kultura, prenos znanja, socialni kapital, visokotehnološka podjetja, inovativnost, disertacije Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 830; Downloads: 96 Full text (3,21 MB) |
38. Mobbing v organizaciji : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeZorica Pristov, 2015, master's thesis Abstract: Mobbing je področje medsebojnega komuniciranja, ki kaže negativne trende v ožji in širši
družbi. Zaradi dokazano škodljivih posledic na zdravje zaposlenih in posledično tudi na
delovanje podjetij je mobbing pomembno področje tudi akademskega raziskovanja. Večina
raziskav se ukvarja s proučevanjem mobbinga na večjih vzorcih in v splošni populaciji. Če
želimo resnično uvajati pozitivne spremembe v podjetjih, pa je smiselno pojav mobbinga
raziskovati tudi znotraj posameznih podjetij in iz ugotovitev raziskovanj narediti načrt
ukrepov za preprečevanje mobbinga v točno določenem podjetju. S tem omogočimo tudi
aplikativni prispevek raziskovalnega dela.
V pričujoči magistrski nalogi se bomo poglobili v pojavljanje in zaznavanje mobbinga v enem
proučevanem podjetju na primarnem nivoju zdravstvenega varstva. V teoretičnem delu so
predstavljeni ključni dejavniki, ki vplivajo na poslovanje podjetja kot so organizacijska
kultura in klima, pa tudi komunikacija med zaposlenimi vključno s konflikti in mobbingom.
Glavno raziskovalno vprašanje je bilo ali je v podjetju prisoten mobbing. V empiričnem delu
so predstavljeni rezultati raziskave o pojavu mobbinga v proučevanem podjetju. V zadnjem
delu naloge je predstavljenih nekaj pristopov k preprečevanju mobbinga iz domače in tuje
literature, v nadaljevanju pa tudi predlagane rešitve za proučevano podjetje. Naloga je
uporabna tako v akademskem kot aplikativnem smislu, saj je bil pripravljen lasten vprašalnik,
izvedena raziskava in pripravljeni predlogi ukrepov za preprečevanje mobbinga v podjetju. Keywords: komunikacija, konflikti, mobbing, organizacijska kultura, organizacijska klima, magistrske naloge Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 838; Downloads: 79 Full text (1,58 MB) |
39. Vpliv spreminjanja organizacijske kulture v javnem sektorju v Sloveniji na odnos zaposlenih do uporabnikov : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeTanja Krajišnik, 2018, master's thesis Abstract: Magistrska naloga obravnava slovenski javni sektor in njegovo transformacijo glede
usmerjenosti proti uporabnikom. Skušali smo ugotoviti, koliko, če sploh, se je javni sektor v
Sloveniji po osamosvojitvi države in vstopu v Evropsko unijo uspel približati državljanom na
področju bolj prijaznega, kakovostnejšega in učinkovitejšega nudenja storitev državljanom.
Prav tako nas je zanimalo, ali so se v tem času poleg norm delovanja spremenile tudi
vrednote, ki vladajo v javnih organizacijah.
Tako smo najprej predstavili osnovne pojme, kot so javni sektor, organizacijska kultura ter
njena funkcija v okvirih javnega sektorja, zgodovinski razvoj javnega sektorja v Sloveniji,
vrednote v slovenskem javnem sektorju ter kakovost in usmerjenost le-tega k uporabnikom.
Pri tem smo si pomagali s strokovno literaturo s teh področij ter drugimi viri, ki obravnavajo
omenjeno problematiko.
V empiričnem delu naloge so predstavljeni rezultati kvalitativne raziskave, ki smo jo opravili
med desetimi vodilnimi zaposlenimi v organizacijah javnega sektorja, kot so center za
socialno delo, bolnišnica, zavod za zaposlovanje, socialno-varstvena organizacija, geodetska
uprava, sodišče, upravna enota, mestna občina, šola in finančni urad. Povzetek ugotovitev
smo predstavili v zaključku, kjer smo podali tudi nekaj lastnih razmišljanj o tej problematiki. Keywords: javni sektor, organizacijska kultura, vrednote, usmerjenost k uporabniku, kakovost storitev, Slovenija, magistrske naloge Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 852; Downloads: 99 Full text (1,19 MB) |
40. Bob Dylan in popularna kultura : magistrska nalogaPatricija Jereb, 2018, master's thesis Abstract: Bob Dylan je umetnik spremembe in stalne transformacije. Nikoli se ni pustil omejevati – od
začetka svoje kariere se je upiral konvencijam in kategorijam, ter tako z novostmi, ki jih je
vpeljal v popularno glasbo omogočil, da rock 'n' roll postane sofisticirana glasbena forma, s
katero je mogoče izraziti najgloblja občutja in ni le glasba klišejskih besedil za ples. Pod
njegovim vplivom so njegovi sodobniki spreminjali način pisanja besedil ter celotno
ustvarjanje in razumevanje popularne glasbe. To je bila preprosta, vendar pomembna
inovacija. Dylanova inspiracija ne sega zgolj na področje glasbe, ampak tudi v literarne sfere.
Za Dylanovo biografijo so prav tako kot Elvis Presley in Little Richards esencialni tudi
bitniški pesniki in pisci. Od samih začetkov je Dylan močno pod vplivom literature in je tako
izoblikoval svoj unikaten pesniški izraz. Dylan ni zgolj dvignil nivo popularne glasbe, temveč
je poezijo ponovno približal javnosti. Leta 2016 je prejel Nobelovo nagrado za književnost. V
obrazložitvi nagrade švedske akademije je zapisano, da je Bob Dylan »ustvaril nov pesniški
izraz znotraj ameriške pesniške tradicije«.
V šestdesetih letih so različna družbena gibanja Dylana vzela za svojega. Kmalu je Dylan
zavrgel svojo javno podobo glasnika generacije in protestnega pevca, saj ga je ta
kategorizacija v umetniškem smislu omejevala. Transformacija je v literarnem smislu opazna
že na albumu Another Side Of Bob Dylan (1964). Preneha s pisanjem direktno
družbenokritičnih in protestnih pesmi ter se osredotoči na introspektivne izpovedi. Takšen
način pisanja še poglobi na naslednjih albumih: Bringing It All Back Home (1965), Highway
61 Revisited (1965) ter Blonde On Blonde (1966), ki veljajo za enega od vrhuncev Dylanove
kariere. Tu se Dylan spogleduje z eksistencializmom, simbolizmom in nadrealizmom ter
pokaže, da sta glasba in poezija neločljivi sopotnici. Glasbeno pa je transformacijo zapečatil z
drznim dejanjem – po štirih akustičnih albumih je leta 1965 objavil prvi, delno električni
album Bringing It All Back Home, in se tako distanciral od folk gibanja in razširil glasbeni
horizont ter podiral restrikcije glasbenega ustvarjanja. V tej transformaciji je folk zvezda
zamenjala svojo akustično kitaro za novo masivno električno kitaro. Ta poteza je naletela na
številne kritike folk puristov, ki so v Dylanu videli izdajalca, ki se je prodal v želji za
komercialnim uspehom in mu je vseeno za družbena gibanja. Keywords: popularna kultura, popularna glasba, poezija, javna podoba, Nobelova nagrada za književnost, magistrske naloge Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 919; Downloads: 106 Full text (1,50 MB) |