111. Surogacija in potreba po mednarodnopravni ureditvi : magistrsko deloAni Eberle, 2016, master's thesis Abstract: Surogacija ali nadomestno materinstvo je posebna oblika starševstva, pri katerem nadomestna mati s postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo zanosi, nosi in rodi otroka in ga po rojstvu izroči nameravanim staršem ter se odpove vsem pravicam in obveznostim do tega otroka. Institut dovoljujejo le države z liberalno zakonodajno ureditvijo, medtem ko večina evropskih držav nadomestno materinstvo v celoti ali delno prepoveduje. Koncept družinske skupnosti se spreminja in prilagaja družbeni realnosti, zato so države primorane hote ali nehote slediti globalnim trendom. Tehnološki napredek omogoča neplodnim parom, da postanejo starši s pomočjo surogacije. Zaradi različne zakonodajne urejenosti v evropskem in mednarodnem okolju se nameravani starši srečujejo s težavami pri priznavanju starševskih, otrokovih in drugih pravic, pridobljenih na podlagi pogodbe o nadomestnem materinstvu. S pojavom čezmejnega nadomestnega materinstva, ko nameravani starši poiščejo nadomestno mater v tujini, so težave zaradi odsotnosti mednarodnopravnega akta, ki izhajajo iz dogovorov o nadomestnem materinstvu za udeležence dogovora in države, ki takšen institut prepovedujejo, še večje. Na podlagi proučene literature, zakonodajne ureditve evropskih in drugih držav ter mednarodne in nacionalne sodne prakse s področja surogacije ugotavljam,ali je surogacijo treba mednarodnopravno urediti in katere temeljne pravne norme bi morali v ureditvi upoštevati.
Keywords: nadomestno materinstvo, nadomestna mati, problematika surogacije, mednarodna ureditev, pravne norme
Published in ReVIS: 06.08.2018; Views: 2974; Downloads: 195
 Full text (1,17 MB) |
112. Begunski val v medijih uresničevanja prepovedi sovražnega govora : magistrsko deloSulejka Rebolj Božič, 2017, master's thesis Abstract: Ena temeljnih človekovih pravic je svoboda izražanja, ki je zagotovljena vsakomur. Pravica do svobode izražanja pa ni absolutna pravica, pač pa je omejena z drugimi pravicami inpredvsem s sovražnim govorom. Pri tem pa se postavlja vprašanje, kje svoboda izražanja preide v sovražni govor, s katerim se spodbujajo in širijo sovraštvo, nestrpnost, diskriminacija in rasizem. Sovražni govor je prepovedan vsem, tudi medijem, ki z željo po senzacionalnih člankih izkoriščajo pravico do svobode izražanja in ssvojimi prispevki o realnosti dogodkov po svetulahko hitro vplivajo na svoje uporabnike. V letu 2015 so v Evropo začeli množično prihajati begunci, o katerih so poročali vsi mediji. Zanima nas, na kakšen način so o begunski krizi poročali mediji in kakšno je uresničevanje prepovedi sovražnega govora v medijskem diskurzu.
Published in ReVIS: 06.08.2018; Views: 2822; Downloads: 192
Full text (1,36 MB) |
113. Vloga mednarodne skupnosti v Ruandskem genocidu : diplomsko deloTjaša Kodrič, 2017, undergraduate thesis Abstract: Leta 1994 se je v Ruandi razbesnel genocid, ki je v samo stotih dneh terjal med 800.000 in 1.000.000 življenj. Dejavniki, ki so pripeljali do genocida, so številni in zapleteni. Velik delež k začetku napetosti med dvema etničnima skupinama je prispevala Belgija, ki je kot kolonialna oblast popolnoma zmotno ocenila tako naravo oblasti kot vlogo etničnega razlikovanja v svoji koloniji. Ruanda je postala neodvisna država leta 1962, s čimer se je na oblast po desetletjih tutsijske monarhije s klerikalno in belgijsko podporo zavihtel Hutujec. Menjava ene elite z drugo je neizogibno vodila v turbulentno politično dogajanje, ki se je po izvedenem coup d'etat, s katerim je oblast prevzel Juvénal Habyarimana, samo še poslabšalo.Mirovni sporazum iz Arushe je bil zadnji poskus mirne rešitve spora med Habyarimanovo vlado in uporniško Ruandsko Patriotsko Fronto. Sporazum je zahteval razporeditev mednarodne nevtralne sile, ki bi nadzirala implementacijo sporazuma. OZN je v ta namen ustanovila UNAMIR, ki je v Ruando prispel v avgustu 1993.Genocid se je začel 6. aprila 1994, s strmoglavljenjem letala ruandskega predsednika Juvénala Habyarimane. Tistega dne je država zgrmela v nepredstavljiv pekel, ki je v stotih dneh terjal 10 % ruandskega prebivalstva, 30 % prebivalstva pa je zbežalo v sosednje države. UNAMIR je bil številčno in logistično podhranjen. Številne države članice Varnostnega sveta so veliki operaciji v luči Bosne in Somalije nasprotovale in jo v času genocida tudi občutno zmanjšale. Odziv OZN-a je bil prepozen, nezadosten in neučinkovit. Po genocidu je mednarodna skupnost doumela njegove razsežnosti. OZN je v tem okviru ustanovila neodvisno komisijo, ki je izdala Poročilo o neodvisni preiskavi o dejanjih OZN med genocidom v Ruandi leta 1994. Organizacija afriške enotnosti je ustanovila svojo preiskavo, kjer je poskušala genocid in odziv mednarodne skupnosti predstaviti iz afriškega konteksta. Iz obeh poročil izhaja, da mednarodna skupnost ni storila dovolj, da bi preprečila ali ustavila genocid, razlogi za to pa so, tako kot genocid, številni in kompleksni, med glavne pa lahko vključimo politične in zgodovinske razloge.
Published in ReVIS: 06.08.2018; Views: 2299; Downloads: 175
Full text (1,57 MB) |
114. Kršenje človekovih pravic in vloga pravosodja : magistrsko deloIztok Urbančič, 2017, master's thesis Abstract: V nalogi so obravnavane poglavitne človekove pravice in temeljne svoboščine, njihov razvoj in dokumenti, ki jih opredeljujejo, ter vrednote, ki jih ščitijo. Človekove pravice so polno uveljavitev dosegle šele z vnosom v ustave. Na obseg uveljavljenih pravic in njihovo uresničevanje odločilno vpliva družbena ureditev (demokratična ali nedemokratična). V polpretekli zgodovini so se s pojavom nacizma in fašizma drastično kršile človekove pravice, kar velja tudi za bivšo skupno državo (obdobje od leta 1945 do 1990). Stvar institucij pravosodja je varstvo človekovih pravic. Na mednarodni ravni konvencijsko urejanje človekovih pravic zagotavljajo OZN in druge organizacije, na regionalni ravni je v okviru Sveta Evrope pomembna Evropska konvencija o človekovih pravicah, za samo varstvo pa je pristojno Evropsko sodišče za človekove pravice. Kot tranzicijska država nismo imuni na določene pomanjkljivosti sistema. Očitke, ki letijo na sodstvo, je mogoče demantirati z zadnje čase ugodno statistiko o storilnosti in zakonodajo, ki ureja odgovornost sodnika in predpisuje ukrepe zaradi sodnikove kršitve zakonodaje. V številnih zadevah je bila Slovenija obsojena zaradi množičnih kršitev človekovih pravic, v zadevah izbrisanih, varčevalcev Ljubljanske banke in zaradi prenatrpanosti slovenskih zaporov. ESČP v sodbah opozarja, da so kršitve pravic sistemske narave. Precejšnjo medijsko pozornost so povzročili tajkunski procesi, kot sta primera Istrabenz in Merkur. Pravi val ogorčenja javnosti je izzvala odločitev Vrhovnega sodišča RS, da se zaradi kršenja kazenske zakonodaje v zadevi varstva zakonitosti razveljavi obsodilne sodbe. Celo izven meja je kot ena največjih političnih afer pri nas odmevala zadeva Patria, sodba zoper Janeza Janšo in druge. Ustavno sodišče RS je v tej zadevi pravnomočne obsodilne sodbe rednih sodišč zaradi kršitve človekovih pravic razveljavilo.
Keywords: sodišče, odgovornost sodnika, izbrisani, zadeva Patria, primer Istrabenz
Published in ReVIS: 02.08.2018; Views: 4098; Downloads: 212
Full text (1,05 MB) |
115. Ureditev dvojnega državljanstva v slovenskem pravnem redu : diplomsko deloUrška Skočir, 2018, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi bom bolj podrobno predstavila tematiko o ureditvi dvojnega državljanstva v slovenskem pravnem redu. V uvodu obravnavam pojem državljanstva, njegovo pridobitev in prenehanje v Republiki Sloveniji. Bolj poglobljeno preučujem dvojno državljanstvo in ga primerjam z nekaterimi državami EU. V zaključku navajam še odločbo Ustavnega sodišča. S pojmom državljanstva lahko označimo pripadnost posameznika določeni državi. Gre za lojalnost dvosmerne narave, ko ima državljan določene dolžnosti do države, prav tako pa jih ima država do državljana.Odnos posameznikov do dvojnega državljanstva se je skozi stoletja spreminjal.Prve dokumente na temo državljanstva smo lahko zasledili že v antičnih državah, nove smernice pa smo dobili v času francoske revolucije. V 19. in 20. stoletju se je koncept državljanstva razvijal v različnih smereh. Haaška konvencija iz leta 1930 je bila tista, ki je prva razglašala načelo, da bi bilo čim manj oseb brez državljanstva, hkrati pa je bila podlaga za "Konvencijo iz leta 1963", ki je temeljila na enojnem državljanstvu. Dvojno državljanstvo skoraj nikoli nima pozitivnega vpliva, saj si dve državi lastita pravico do izpolnjevanja državljanskih obveznosti. Velika večina evropskih držav se zavzema zato, da ne bi prihajalo do oseb brez državljanstva in oseb z dvojnim državljanstvom. Zaradi vojn, ekonomskih in drugih razlogov bo v prihodnosti več migracij ljudi, posledično se bo povečalo število dvojnih državljanstev na podlagi naturalizacije.
Keywords: državljanstvo, dvojno državljanstvo, Haaška konvencija (1930), migracije, diplomske naloge
Published in ReVIS: 26.07.2018; Views: 4237; Downloads: 303
Full text (3,08 MB) |
116. Data protection in EU life sciences : masters thesisTina Debeljak, 2018, master's thesis Abstract: This thesis will discuss the topic of data protection in Life Sciences. Describing and analysing will be conducted in parallel with description of respective mechanisms and tools used in data management, such as consent. Thesis will further address flow of personal data, influenced by innovation, economic growth and the digital single market strategy. These factors are essential in maximizing the benefits of data processing in the field Life Sciences of European Union. The focus of my research will be set on data subject and its rights within the scope of the European Union. Data subjects' existence will be described within the scope of clinical trials, pharmacovigilance, "eHealth", "mHealth" iniciative, impacted by the new data protection reform. Data protection is one of the fundamental rights in the European Union. How it can be secured and guaranteed that data subjects' anonymity is intact while delivering a good business practice through data protection strategy and polices, is a multi layered question. The analysis shall address data protection and security measures for collecting, storing and transferring personal data.And lastly, research work will address data privacy maintenance in use of mobile devices for health-related purposes. Benefits of digitalization, suposedly, go far beyond their economic impact, which is what the thesis will be discussing.
Published in ReVIS: 24.07.2018; Views: 2165; Downloads: 196
Full text (551,63 KB) |
117. Novosti evropske zakonodaje o zaščiti poskusnih živali : diplomsko deloNina Tršelič, 2016, undergraduate thesis Abstract: Poskusi na živalih (vivisekcija) so različne metode, pri katerih se za biomedicinski razvoj uporabljajo žive živali.Evropska konvencija za zaščito vretenčarjev, ki se uporabljajo v poskusne in druge znanstvene namene je prvi mednarodni predpis o zaščiti tovrstnih živali. S sklepom Sveta EU je pogodbenica omenjene Konvencije ETS 123 postala tudi EUin s tem na mednarodni ravni priznala pomen zaščite in dobrobiti poskusnih živali.Direktiva 68/609/EGS povzema določila Konvencije ETS 123, vendar ima za razliko od nje zakonodajno moč, kar pomeni dolžnost vseh držav članic, da predpisane zahteve Konvencije ETS 123 prek nacionalne zakonodaje vnesejo v svoj pravni sistem. Namen njenega sprejetja je bilo predvsem usklajevanje nacionalnih zakonodaj, in sicer v smislu enotnih ukrepov za zaščito poskusnih živali. Z leti, razvojem in novimi znanstvenimi dognanji na tem področju pa je zaradi preohlapnih določb Konvencije ETS 123 spet začelo prihajati do čedalje večjih razhajanj med državami članicami. Novosti evropske zakonodaje na tem področju so torej posledica revizije Direktive 86/609/EGS.Nova Direktiva 2010/63/EU je prinesla številne novosti in izboljšave. Eno od pomembnejših je načelo 3R, ki vključuje zamenjavo poskusov z živalmi z alternativnimi metodami, zmanjšanje števila poskusnih živali ter izboljšanje metod in oskrbe živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene. Določila te direktive naj bi bila prava pot k popolni prepovedi poskusov na živalih, za kar se je leta 2013 v okviru evropske državljanske pobude zavzelo ogromno število evropskih državljanov.Uporaba živali v poskusne namene torej ni novost, temveč stoletja stara praksa. Vivisekcija je v preteklosti do neke mere sicer bila uporabna, vendar lahko v letu 2016 z gotovostjo trdimo, da z razvojem številnih novih metod postaja čedalje bolj neuporabna. Prve alternativne metode so se namreč izkazale za izjemno uspešne, celo bolj kot poskusi na živalih, so veliko manj tvegane in bolj humane.
Keywords: poskusne živali, Konvencija ETS 123, Direktiva 2010/63EU, Zakon o zaščiti živali, načelo 3R, evropska državljanska pobuda, alternativne metode
Published in ReVIS: 13.07.2018; Views: 3537; Downloads: 267
Full text (975,54 KB) |
118. Primerjalno pravna analiza zakonodaje Združenih držav Amerike in Evropske unije : pravica do pozabe kot kolizija pravice do zasebnosti in pravice do svobode izražanjaŽiga Luknar, 2017, master's thesis Abstract: Hitri razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij poudarja vse večjo potrebo po zanesljivi zaščiti osebnih podatkov na spletu. Kot družba v 21. se pri tem soočamo predvsem z izzivi,kako zakonodajno ureditev prilagoditi tako, da bi bila zmožna globalno zaščititi posameznikovo pravico do zasebnosti na spletu. Pravica do pozabe, kot jo definira 17. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov v Evropski uniji,predstavlja tako priložnost kot izziv za zaščito posameznikove zasebnosti in osebnih podatkov na spletu. Namen te naloge je predstavitev pravice do pozabe, kot jo definira 17. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov in analiza koncepta pravice do zasebnosti, natančneje pravice do pozabe, v okviru sodne prakse in zakonodaje Evropske unije in Združenih držav Amerike. Raziskovalno izhodišče pričujoče magistrske naloge je predpostavka, da pravni sistem Združenih držav Amerike v primeru kolizije pravice do svobode izražanja in pravice do zasebnosti razlaga polje varovane zasebnosti bistveno drugače kot pravni sistem Evropske unije, kar lahko predstavlja bistveno mednarodnopravno nekompatibilnost pravnega varstva zasebnosti in osebnih podatkov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike.Ta magistrska naloga se tako v svojem jedru ukvarja s primerjalno-pravno analizo sodne prakse in zakonodaje Združenih držav Amerike in sodne prakse in zakonodaje Evropske unije.V nadaljevanju magistrska naloga naslovi tudi implementacijske možnosti globalne pravice do pozabe in bralcu v sklepnem delu ponudi odgovore na mednarodno-pravne izzive obravnavanje v tem delu.
Keywords: pravica do pozabe, kolizija pravic, sodna praksa, svetovni splet, internet, Evropska unija, Amerika
Published in ReVIS: 13.07.2018; Views: 2720; Downloads: 232
Full text (1,01 MB) |
119. |
120. |
