781. KAKOVOST ŽIVLJENJA PO PREBOLELEM RAKU V OTROŠTVULoti Podlipnik, 2024, not set Abstract: V diplomski nalogi smo raziskovali dolgoročne posledice prebolelega raka v otroštvu na kakovost življenja v odrasli dobi. V zadnjih desetletjih so se možnosti zdravljenja otroškega raka bistveno izboljšale, kar je privedlo do povečanja števila preživelih. Kljub temu, so nekatere študije ugotovile, da preživeli pogosto doživljajo različne težave, ki lahko vplivajo na njihovo kakovost življenja.
Cilj raziskave je bil raziskati, kako preživeli ocenjujejo svojo kakovost življenja in kako je sama bolezen vplivala na njihovo psihično in fizično zdravje v odrasi dobi. V raziskavi smo se osredotočili na identifikacijo posledic bolezni in zdravljenja na različnih področjih, kot so kronične bolečine, psihološke težave in socialna vključenost. Poleg tega smo želeli razumeti, kako na svojo bolezen gledajo preživeli in kakšen je njihov pogled na življenje. Z uporabo kvalitativne metode raziskovanja smo prepoznali ključne teme, kot so strah pred recidivom bolezni, fizične omejitve, težave z plodnostjo. S pomočjo raziskave smo želeli prispevati k boljšemu razumevanju posledic, ki jih pusti rak v otroštvu na posameznikov razvoj in kakovost življenja v odrasli dobi in kako te posledice zahtevajo dolgoročno celovito podporo posamezniku.
Keywords: rak v otroštvu, kakovost življenja, posledice raka
Published in ReVIS: 08.12.2024; Views: 547; Downloads: 16
 Full text (1023,57 KB) |
782. Uporaba teorije Calliste Roy pri obravnavi pacienta po poškodbi obraznih kostiSebastian Petković, 2024, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Maksilofacialno področje zdravstva se osredotoča na anatomijo zgornje čeljusti in obraznih kosti ter njihovo vlogo pri žvečenju, govoru in izražanju čustev, ki se kažejo skozi več pomembnih funkcij posameznika, npr. skozi mimiko obraza. Natančneje se maksilofacialno področje ukvarja z motnjami in poškodbami, ki prizadenejo glavo, obraz, vrat in usta, vključno s prirojenimi napakami, boleznimi in travmatičnimi poškodbami. Poškodbe obraznega predela so lahko posledica prometnih nesreč, športnih padcev in pretepov, simptomi pa vključujejo močno bolečino, otekline in težave pri žvečenju in govorjenju, ki sta temeljni funkciji tega dela glave. Namen naše raziskave je opredeliti uporabnost teorije Calliste Roy pri obravnavi pacienta po poškodbi obraznih kosti.
Metodologija: Podatke smo pridobili s sistematičnim pregledom strokovne in znanstvene literature. Za namen raziskave smo uporabili domačo in tujo znanstveno literaturo, ki proučuje teoretični model Calliste Roy, uporabnost modela v praksi in povezanost modela s področjem maksilofacialnih poškodb oziroma poškodb obraznih kosti. Zadetke literature smo iskali v brezpačno dostopnih bibilografskih bazah (Google Učenjak, PubMed, COBISS, DKUM in Cochrane), uporabili pa smo izključitvene kriterije: leto objave članka (objava med 2008 in 2023), jezik (angleščina, slovenščina) in prosta dostopnost članka v celotnem obsegu ter ključne besede (v slovenskem jeziku: pacient, zdravstvena nega, Callista Roy, poškodba obraznih kosti; v angleškem jeziku: patient, nursing, Callista Roy, facial bones trauma). Pri iskanju smo ključne besede v iskalnik posamezne bibliografske baze vpisali v istem vrstnem redu tako v slovenščini kot v angleščini, uporabili pa smo “Boolov operator”.
Rezultati: Zdravljenje maksilofacialnega področja zahteva multidisciplinarni pristop, v katerem med drugim sodelujejo oralni kirurgi in zobozdravniki, temeljna pa sta osredotočenost na povrnitev funkcije in estetske korekcije. Medicinske sestre so tu pomembne predvsem v predoperativni in postoperativni oskrbi ter pri obvladovanju bolečine in čustveni podpori, ki jo nudijo pacientom in njihovim družinam.
Razprava: Teorija Calliste Roy se osredotoča na prilagajanje in obvladovanje stresorjev, saj je to zelo pomemben dejavnik za delo medicinskih sester. C. Roy definira zdravje kot daljico, ki jo oblikujejo posameznikove sposobnosti prilagajanja ter poudarja fizične in psihosocialne potrebe pacientov. Uporaba teorije C. Roy omogoča celovito obravnavo in spodbujanje pacientove aktivne vloge v rehabilitaciji, kar pripomore k izboljšanju kakovosti življenja po poškodbi.
Keywords: pacient, zdravstvena nega, Callista Roy, poškodba obraznih kosti
Published in ReVIS: 08.12.2024; Views: 471; Downloads: 8
Full text (2,05 MB) |
783. POMEN MEDGENERACIJSKEGA SODELOVANJA MED STAROSTNIMI SKUPINAMI ZNOTRAJ INSTITUCIONALNEGA VARSTVAHaris Huremović, 2024, not set Abstract: POVZETEK
Izhodišča: Medgeneracijsko sodelovanje je pomembna interakcija med posamezniki iz različnih starostnih skupin. Sam koncept je pomemben v družinskih, skupnostnih in institucionalnih okoljih, saj temelji na razumevanju, empatiji in medsebojni podpori med različnimi profili posameznikov. S tem prinaša priložnost za učenje z različnih perspektiv, zaradi česar se zmanjšujejo socioekonomske, ideološke in druge razlike, povezane s starostjo. Namen naše raziskave je opredeliti prednosti in izzive za spodbujanje medgeneracijskih interakcij v institucionalnem varstvu. Cilj naše raziskave je raziskati vlogo medgeneracijskih dejavnosti pri spodbujanju kognitivne stimulacije in duševnega zdravja med starejšimi odraslimi in mlajšimi udeleženci. Prav tako nameravamo preučiti dojemanja in izkušnje stanovalcev, negovalcev in družin o koristih in izzivih medgeneracijskih programov v institucionalnem varstvu. Na koncu želimo prepoznati najboljše prakse in strategije za učinkovito izvajanje medgeneracijskih programov, ki se lahko sproti vključijo v vsakodnevne rutine nege.
Metode: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Primarne podatke smo pridobili s tehniko intervjuvanja z vnaprej pripravljeno predlogo vprašanj za polstrukturirani intervju. Za teoretični del diplomske naloge smo uporabili primarne in sekundarne vire, pridobljene iz podatkovnih baz COBISS, PubMed, Google učenjak in iz univerzitetne knjižnice.
Rezultati: V intervjujih je sodelovalo šest oseb, od tega štirje moški in dve ženski, v starosti od 24 do 78 let. Intervjuvanci so na naša vprašanja med drugim odgovorili, da se z vključevanjem različnih generacij v skupne aktivnosti spodbujajo povezanost, rast kognitivnih sposobnosti in empatija, zvišuje pa se tudi raven socializacije. Izpostavili pa so tudi določene izzive, kot na primer razlike v starosti, interesih in sposobnostih, ter nekatere omejitve, ki so povezane z raznimi bolezenskimi stanji posameznikov. V skupku vsega intervjuvanci kot idealen program izpostavljajo tistega, ki je celovit - tj. aktiven in izobraževalen, kar pomeni, da enakopravno vključuje vse in jim da možnost razvoja in druženja.
Razprava: Ugotavljamo, da učinkovito medgeneracijsko sodelovanje lahko v teh okoljih izboljša kakovost življenja in dobro počutje stanovalcev, vendar pa je treba premagati prejšnje strukture - tiste, ki so poudarjale segregacijo in socialno izolacijo. Diplomska naloga poudarja, da je medgeneracijsko sodelovanje ključno za spodbujanje razumevanja in povezovanja med različnimi generacijami, kar vodi k izboljšanju medosebnih odnosov in kakovosti oskrbe v institucionalnih okoljih. S sodobnimi pristopi in potencialno uporabo novih tehnologij lahko ustvarimo podporna okolja, ki so dobra za vse - tako za oskrbovance kot tudi za zaposlene v teh ustanovah.
Keywords: starostna skupina, sodelovanje, institucionalno varstvo, mladi, stari
Published in ReVIS: 08.12.2024; Views: 514; Downloads: 16
Full text (1,44 MB) |
784. Kakovost dela in zadovoljstvo fizioterapevtov, zaposlenih na primarni ravni zdravstvenega varstvaNika Stopinšek, 2024, not set Abstract: Izhodišča: Kakovost in učinkovitost fizioterapevtske obravnave morata biti opazni vsem deležnikom v zdravstvenem sistemu. Najpogosteje ju ocenjujemo s kazalniki kakovosti, ki predstavljajo pomembno merilno orodje, saj opredeljujejo stopnjo kakovosti zdravstvene prakse in se uporabljajo za merjenje ter ocenjevanje zdravstvenih procesov, organizacijske strukture in izidov zdravljenja. Številne raziskave potrjujejo, da zadovoljni zaposleni z veseljem in bolj kakovostno opravljajo svoje delo, svoje zadovoljstvo prenašajo na druge zaposlene, se veselijo novih nalog in izzivov, so produktivnejši in motivirani ter s tem pomembno prispevajo k zadovoljstvu pacientov in uspešnosti celotnega zavoda. Obstaja sicer veliko študij o poklicnem zadovoljstvu zdravstvenih delavcev, le malo pa o zadovoljstvu fizioterapevtov.
Metode: Magistrska naloga je temeljila na pregledu literature in kvantitativni metodi dela. V namen raziskovanja je bila uporabljena kvantitativna metoda zbiranja podatkov. Kot instrument je bila uporabljena anketa, s pomočjo katere je bilo ugotovljeno, kakšno je zadovoljstvo fizioterapevtov, zaposlenih na primarni ravni zdravstvenega varstva. V raziskavi so sodelovali fizioterapevti, zaposleni na primarni ravni zdravstvenega varstva v Sloveniji, ki jim je bil prek družbenih omrežij in službene elektronske pošte posredovan anketni vprašalnik, pripravljen v spletnem orodju 1ka. Rezultati so bili preneseni in analizirani s pomočjo programa SPSS, prikazani pa so grafično in tabelarno.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 150 fizioterapevtov, zaposlenih na primarni ravni zdravstvenega varstva, ki so svoje zadovoljstvo pri delu ocenili s povprečno oceno 3,6 na petstopenjski Likertovi lestvici. Najbolj zadovoljni so pri delu s stalnostjo zaposlitve, medosebnimi odnosi v timu in s kakovostjo lastnega dela, najmanj pa s plačo. Anketiranci so s kakovostjo lastnega dela na primarni ravni zadovoljni in jo najpogosteje ocenjujejo s samoocenjevanjem lastnega dela. Kazalnike kakovosti za ocenjevanje lastnega dela večina uporablja le občasno, kot najpogosteje uporabljen kazalnik pa so navedli razliko stanja bolečine med začetno in končno obravnavo (po VAS).
Razprava: Z raziskavo, ki smo jo izvedli, smo pridobili pomembne informacije o zadovoljstvu in dejavnikih, ki vplivajo na zadovoljstvo fizioterapevtov, zaposlenih na primarni ravni zdravstvenega varstva. Poleg tega magistrska naloga predstavlja načine, s katerimi fizioterapevti ocenjujejo kakovost svojega dela in pogostost uporabe kazalnikov kakovosti pri njihovem vsakdanjem delu v praksi. Kakovost v zdravstvu je pomembna, saj deležnikom omogoča primerjavo s konkurenco ter daje občutek primerljivosti, naklonjenosti in spoštovanja. Odgovornost do pacientov fizioterapevtom narekuje, da je dosežke treba meriti in opazovati z vidika kazalnikov kakovosti kot potrditev uspešnosti izvedenih storitev. Glede na ugotovitve, da je področje kazalnikov kakovosti na področju fizioterapije še vedno precej neurejeno, svetujemo čimprejšnjo uvedbo predlaganih kazalnikov, ki so primerni za uporabo na vseh treh ravneh zdravstvenega varstva, pri pacientih vseh starosti in na vseh področjih fizioterapije.
Keywords: Primarno zdravstvo, zadovoljstvo fizioterapevtov, kakovost, kazalniki kakovosti.
Published in ReVIS: 08.12.2024; Views: 631; Downloads: 44
Full text (2,23 MB) |
785. |
786. |
787. |
788. |
789. |
790. MOTIVI ZA NEISKRENOST V PSIHOTERAPIJIPetra Kikelj, 2024, not set Abstract: Namen: Neiskrenost je normalen, pogost in kompleksen pojav v terapiji. V pojem neiskrenosti vključujemo različne oblike laži: očitne laži, polresnice, izkrivljanje, bele ali altruistične laži, ki klientom pogosto služijo kot obrambna funkcija in jih je treba obravnavati previdno. V magistrski nalogi se osredotočamo na razumevanje temeljnih motivov, ki kliente vodijo k neiskrenosti, na vpliv ne(razkritja) neiskrenosti na terapevtski odnos ter se sprašujemo, katere strategije lahko po mnenju klientov uporabijo terapevti za naslavljanje neiskrenosti.
Metoda: S kvalitativno vsebinsko analizo ankete z odprtimi vprašanji smo skušali pridobiti odgovore na raziskovalna vprašanja tako, da smo deset udeležencev (devet žensk in enega moškega), ki imajo izkušnjo družinske in zakonske psihoterapije, prosili, naj čim bolj odprto in iskreno odgovorijo na vprašanja anonimne ankete.
Rezultati: Neiskrenost klientov pogosto izvira iz pomanjkanja občutka varnosti in zaupanja v terapevtskem odnosu. Najpogostejši motivi klientov za njihovo neiskrenost vključujejo strah pred obsojanjem, nerazumevanjem in kritiziranjem terapevta, občutek sramu, ponižanja in izkušnjo travme. Udeleženci so, ko njihova neiskrenost ni bila odkrita in naslovljena, večinoma doživljali strah, stisko in terapevtski odnos zaznavali bolj negativno v primerjavi s pozitivnimi čustvi in večjim občutkom varnosti ter zaupanja v terapevtski proces v primeru terapevtove naslovitve. Udeleženci predlagajo kot najbolj primeren nežen, empatičen in neposreden pristop za naslavljanje neiskrenosti z uporabo normalizacije, psihoedukacije in generalizacije.
Zaključek: Ugotavljamo, da sta razumevanje in obravnava motivov neiskrenosti v terapevtskem okolju zelo občutljiva, a pomembna dejavnika, ki vplivata na proces in rezultate terapije. Kot pomembno se kaže tudi trenutno pomanjkljivo izobraževanje terapevtov o pojavu neiskrenosti, strategijah in tehnikah, ki se jih lahko poslužijo, da bi čim bolj olajšali razkrivanje klientov ter ohranjali in krepili terapevtski odnos.
Keywords: psihoterapija, klientova neiskrenost, motivi za neiskrenost, terapevtsko zavezništvo, iskrenost v terapiji
Published in ReVIS: 05.12.2024; Views: 546; Downloads: 148
Full text (1,88 MB) |
