881. |
882. |
883. Vpliv konceptualnega modela vgrajene zasebnosti na varstvo osebnih podatkov : doktorska disertacijaMatjaž Drev, 2024, doctoral dissertation Abstract: Namen doktorske disertacije je ugotoviti, ali je mogoče oblikovati konceptualno orodje za bolj učinkovito zagotavljanje skladnosti procesov obdelave z zahtevami zakonodaje, in preizkusiti na več študijah primerov, ali takšno orodje dejansko deluje. V prvem delu je pozornost namenjena pregledu in analizi literature s področja nadzora in zasebnosti. Pri tem disertacija skuša odgovoriti na dve osnovni vprašanji, in sicer kaj je nadzor in kaj zasebnost, prav tako pa prikazati, kako sta se obe področji razvijali. To zadnje je pomembno za razumevanje področja varstva osebnih podatkov, ki se je v okviru pravnega sistema razvilo kot odziv na vse večjo nevarnost, ki jo pravici do zasebnosti predstavljata rast in uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije. Analiza področja varstva osebnih podatkov vključuje temeljne pravne predpise, zlasti GDPR, ter uveljavljene mednarodne standarde s področja informacijske varnosti in varstva osebnih podatkov. Temu sledi obsežna metaanaliza že izvedenih študij s področja oblikovanja okvirov za varovanje zasebnosti ter primerjava različnih okvirov. Na podlagi izhodišč izvedene primerjave in na podlagi analize pravnih predpisov ter standardov se določi gradnike konceptualnega modela vgrajene zasebnosti, te pa poveže v koherenten model. Zadnji del disertacije je izrazito empirično obarvan, obsega namreč preizkus modela na štirih študijah primera. Najpomembnejšo študijo predstavlja nacionalni zdravstveni informacijski sistem eZdravje, ki predstavlja enega kompleksnejših in obsežnejših sistemov obdelave osebnih podatkov v Sloveniji. Dodatno je model preizkušen še na lokalnih sistemih različnih zdravstvenih institucij. Na podlagi teoretičnih in empiričnih ugotovitev disertacija ponudi odgovore na raziskovalna vprašanja in hipoteze, predvsem pa pokaže poizkus oblikovanja konceptualnega orodja in preizkus orodja na dejanskih študijah primera, kar odpira nove možnosti doseganja učinkovitejše skladnosti organizacij z zahtevami GDPR.
Keywords: varstvo osebnih podatkov, vgrajena zasebnost, konceptualni model, skladnost, informacijski sistemi, eZdravje, doktorska disertacija
Published in ReVIS: 18.11.2024; Views: 550; Downloads: 24
 Full text (5,67 MB) |
884. |
885. |
886. |
887. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA Z BIPOLARNO MOTNJO - DEPRESIVNA EPIZODAAndraž Cukor, 2024, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Zdravstvena nega pri pacientih z bipolarno motnjo v depresivni epizodi zahteva celosten pristop, ki zajema fizično in psihično oskrbo. Medicinska sestra pacientu nudi podporo pri vsakodnevnih aktivnostih, saj se zaradi depresije lahko pojavi pomanjkanje energije in volje. Pomembno je spremljati pacientovo počutje in simptome ter opazovati morebitna tveganja za samomorilne misli. Prav tako se medicinska sestra osredotoča na vzpostavljanje rednih vzorcev spanja in prehranjevanja, saj so ti pogosto porušeni. Vloga zdravstvenih delavcev vključuje tudi edukacijo pacienta in njegovih bližnjih o bolezni, podporo pri zdravljenju z zdravili ter krepitev zaupanja in sodelovanja pri zdravljenju. Namen raziskave je proučiti vlogo zdravstvene nege pacienta z bipolarno motnjo – depresivno epizodo. Cilji raziskave so opisati značilnosti bipolarne motnje – depresivne epizode glede na potek bolezni, predstaviti zdravljenje te motnje in učinek medikamentozne terapije, predstaviti značilnosti posamezne temeljne življenjske aktivnosti pri pacientu z bipolarno motnjo – depresivno epizodo ter ugotoviti pomen in vlogo zdravstvene nege pri pacientu s to motnjo.
Metode: V raziskavi sta uporabljena kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela. Na podlagi vnaprej pripravljene predloge z vprašanji smo izvedli polstrukturiran intervju, pri tem pa upoštevali vsa etična načela raziskovanja. V raziskavi je sodelovalo šest diplomiranih medicinskih sester/zdravstvenikov, ki se pri svojem delu srečujejo s pacienti z bipolarno motnjo – depresivno epizodo. Pridobljene podatke smo kvalitativno analizirali, odgovore razvrstili v tabele, zapisali kode ter jih interpretirali v razpravi in zaključku.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da medicinske sestre najpogosteje opisujejo depresivno epizodo bipolarne motnje kot obdobje globoke žalosti, izgube zanimanja za dejavnosti, utrujenosti in občutka brezupa. Zdravljenje običajno vključuje kombinacijo stabilizatorjev razpoloženja, antidepresivov in psihoterapije, ob tem pa so pomembne nefarmakološke oblike podpore, kot so terapevtske dejavnosti in svetovanje. Pri temeljnih življenjskih aktivnostih so značilne težave s spanjem, hranjenjem, osebno nego in ohranjanjem socialnih stikov. Zdravstvena nega ima pri obravnavi teh pacientov pomembno vlogo, saj medicinske sestre spremljajo simptome, podpirajo pacienta pri vsakodnevnih dejavnostih, prepoznavajo poslabšanja stanja in nudijo čustveno podporo.
Razprava: Vloga medicinskih sester je zelo pomembna pri obravnavi pacientov z bipolarno motnjo v depresivni epizodi. Zdravljenje mora biti celostno ter mora vsebovati farmakološke in nefarmakološke pristope, pri čemer je pomembno zgodnje prepoznavanje simptomov, kot so utrujenost, motnje spanja in občutek brezupa. Medicinske sestre igrajo osrednjo vlogo pri spremljanju stanja pacienta in prilagajanju nege glede na posameznikove potrebe, saj so pogosto prve, ki zaznajo poslabšanja. Prav tako je bistvena vloga podpore s strani svojcev in zdravstvenih delavcev, saj so pacienti v depresivni epizodi nagnjeni k osamljenosti in težavam pri vsakodnevnih dejavnostih. Individualiziran pristop k zdravstveni negi, ki vključuje tako pacienta kot njegove svojce, je pomemben za uspešno obvladovanje bolezni. Sodelovanje različnih strok in stalno izobraževanje zdravstvenega osebja ostajata osnovna dejavnika za izboljšanje kakovosti življenja teh pacientov.
Keywords: zdravstvena nega, pacient, bipolarna motnja, depresivna epizoda, medicinska sestra
Published in ReVIS: 14.11.2024; Views: 1128; Downloads: 46
Full text (1011,79 KB) |
888. ADHD v delovnem okolju: vpliv na zaposlitev, karierno pot in podjetništvoOkarina Kana Mahnič, 2024, not set Abstract: V magistrskem delu je podrobno predstavljena motnja ADHD pri odraslih, ki so v delovnem razmerju. Zanima nas, kako motnja ADHD vpliva na zaposlitev posameznikov, potek njihove karierne poti, s kakšnimi težavami se srečujejo v delovnem okolju in kako doživljajo odnose na delovnem mestu.
Preverimo, ali so posamezniki z motnjo pozornosti in koncentracije bolj nagnjeni k podjetništvu, ki je lahko alternativa tradicionalnim oblikam zaposlitve.
Raziskava zajema večje število posameznikov z ADHD, strokovnjake iz zdravstvene stroke in specialiste, ki se ukvarjajo z usmerjanjem in zaposlovanjem človeškega kapitala na odprta delovna mesta. Raziskava je zanimiva že zaradi tega, ker ugotavlja, kako takšna motnja vpliva na dobrobit posameznikov z ADHD in njihovo delo v podjetjih.
Keywords: motnja ADHD, zaposlovanje, delovno okolje, podjetništvo, odrasli, težave, odnosi.
Published in ReVIS: 14.11.2024; Views: 660; Downloads: 35
Full text (1,05 MB) |
889. |
890. |
