Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Diplomsko delo je namenjeno spoznavanju Aspergerjevega sindroma in njegovih značilnosti v navezavi s kognitivno vedenjskim pristopom. V prvem delu diplomskega dela smo uvodoma predstavili spekter avtističnih motenj in kratko zgodovino avtizma. Tukaj se je skozi zadnja leta spreminjalo marsikaj, od samega pojmovanja motnje do različne etiologije. Sledi bolj obsežno poglavje, ki je namenjeno Aspergerjevem sindromu in njegovim ključnim značilnostim. S pomočjo podatkov, ki smo jih zbrali v strokovni literaturi, v prvem delu opišemo glavne specifike spektra avtističnih motenj in Aspergerjevega sindroma. Ta teoretična spoznanja so primerjana z življenskimi izkušnjami oseb z Aspergerjevim sindromom in njihovimi sorodniki. V sklopu tega dela je izpostavljen tudi pomen diagnoze in zgodnje obravnave, ki se je izkazal za ključno, ko govorimo o kvaliteti življenja osebe z Aspergerjevim sindromom.. V drugem delu diplomske naloge se osredotočamo na kognitivno vedenjsko terapijo in v uvodu opišemo njene principe in glavne značilnosti ter cilje tega pristopa. Večjo pozornost v tem delu je posvečena sami navezavi med Aspergerjevim sindromom in kognitivno vedenjskim pristopom, ter modifikaciji tehnik uporabnih za obravnavo osebe z Aspergerjevim sindromom. V nadaljevanju je predstavljena obravnava, kako se zmanjša moteče motnje in čimbolj izboljša posameznikovo funkcioniranje. Eno izmed podpoglavij je namenjeno tudi pomembnosti družine in kognitivno vedenjske terapije. Praksa je namreč pokazala veliko navezavo med njima. Zadnji večji sklop je namenjen sklepu, kjer so povzete vse pomembne ugotovitve diplomskega dela.
Keywords: avtistične motenje, Aspergerjev sindrom, zgodnja obravnava, kognitivno vedenjska terapija, modifikacija tehnik, magistrske naloge
Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 1126; Downloads: 94
Full text (686,59 KB)

Abstract: Področje raziskovanja, ki se ga v magistrski nalogi lotevamo, so spletna socialna omrežja, pri katerih nas je zanimal njihov vpliv na samopodobo mladih ter možnost razvijanja narcisističnega vedenja pri t. i. Net generaciji. Za izbrano temo smo se odločili, ker menimo, da si to področje zasluži dodatna raziskovanja, saj danes, v vse bolj virtualnem svetu, igrajo spletna socialna omrežja pomembno vlogo pri oblikovanju in vzdrževanju posameznikove samopodobe, zlasti pri mladih, ki so jih popolnoma »osvojila«. Naloga je sestavljena iz dveh delov. Prvi del je namenjen teoretičnim izhodiščem, kjer so predstavljeni ključni pojmi, s katerimi smo nalogo teoretično podprli. Na začetku smo predstavili spletna socialna omrežja, kjer smo večji poudarek namenili najbolj priljubljenemu spletnemu socialnemu omrežju Facebook, nadaljujemo s predstavitvijo samopodobe, na koncu pa se lotevamo še pojma narcisizma. Vse pojme smo definirali s pomočjo različnih avtorjev, ki se ukvarjajo s to tematiko, pri tem pa smo bili kar se da objektivni. Za boljše razumevanje smo vključili še nekatere opravljene raziskave na to temo, s čimer smo nalogo dodatno obogatili. V empiričnem delu naloge so predstavljeni rezultati in ključne ugotovitve opravljene kvantitativne in kvalitativne raziskave. Ugotovili smo, da kljub temu da na naš izbrani vzorec spletna socialna omrežja ne pomagajo pri vzdrževanju posameznikove pozitivne samopodobe, lahko vseeno govorimo o nekem vplivu, ki jih ta imajo na posameznike in na njihovo osebnost. Ali vplivajo na njihovo samopodobo pozitivno ali negativno, je odvisno od vsakega posameznika in od njegove uporabe. Kar se tiče razvijanja narcisističnega vedenja na spletnih socialnih omrežjih, rezultati potrjujejo, da zlasti pretirana uporaba spletnih socialnih omrežij lahko pri posamezniku vodi do bolj narcisističnega vedenja, kar je v skladu s prebrano literaturo.
Keywords: spletna socialna omrežja, Facebook, Net generacija, samopodoba, narcizem, magistrske naloge
Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 1578; Downloads: 267
Full text (1,28 MB)

Abstract: Magistrska naloga obravnava slovenski javni sektor in njegovo transformacijo glede usmerjenosti proti uporabnikom. Skušali smo ugotoviti, koliko, če sploh, se je javni sektor v Sloveniji po osamosvojitvi države in vstopu v Evropsko unijo uspel približati državljanom na področju bolj prijaznega, kakovostnejšega in učinkovitejšega nudenja storitev državljanom. Prav tako nas je zanimalo, ali so se v tem času poleg norm delovanja spremenile tudi vrednote, ki vladajo v javnih organizacijah. Tako smo najprej predstavili osnovne pojme, kot so javni sektor, organizacijska kultura ter njena funkcija v okvirih javnega sektorja, zgodovinski razvoj javnega sektorja v Sloveniji, vrednote v slovenskem javnem sektorju ter kakovost in usmerjenost le-tega k uporabnikom. Pri tem smo si pomagali s strokovno literaturo s teh področij ter drugimi viri, ki obravnavajo omenjeno problematiko. V empiričnem delu naloge so predstavljeni rezultati kvalitativne raziskave, ki smo jo opravili med desetimi vodilnimi zaposlenimi v organizacijah javnega sektorja, kot so center za socialno delo, bolnišnica, zavod za zaposlovanje, socialno-varstvena organizacija, geodetska uprava, sodišče, upravna enota, mestna občina, šola in finančni urad. Povzetek ugotovitev smo predstavili v zaključku, kjer smo podali tudi nekaj lastnih razmišljanj o tej problematiki.
Keywords: javni sektor, organizacijska kultura, vrednote, usmerjenost k uporabniku, kakovost storitev, Slovenija, magistrske naloge
Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 865; Downloads: 99
Full text (1,19 MB)

Abstract: Pričujoča magistrska naloga se ukvarja s strokovnim področjem izdanih radijskih dovoljenj in dodeljenih statusov radijskega programa posebnega pomena v okviru radiodifuzne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Zakonsko-regulatorna ureditev zadevnega področja določa, da morajo v skladu z Zakonom o medijih radijski izdajatelji za namen izvajanja radijske dejavnosti naprej priglasiti svoj medij v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo, šele nato lahko od Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije in Sveta za radiodifuzijo kot soregulatorjev pridobijo radijsko dovoljenje. V okviru razširjanja in oddajanja programskih vsebin lahko ob izpolnjevanju pogojev pridobijo tudi status radijskega programa posebnega pomena. Z lastno analizo sekundarnih podatkov v obliki dokumentov (zlasti izdanih odločb in sklepov) soregulatorjev v zvezi z radijskimi dovoljenji in zadevnimi statusi ter izvedenimi strokovnimi nadzori nad radijskimi izdajatelji v obdobju 2004–2014 smo poskušali definirati pristop oziroma t. i. modus operandi radijskih izdajateljev v vsakodnevni praksi radijskega delovanja, ko so le-ti pridobili zadevna dovoljenja in statuse. Na podlagi izvedene analize ugotavljamo, da izdajatelji relativno pogosto spreminjajo zahteve in omejitve, ki izhajajo iz dovoljenj, prav tako se odločajo za prenos pravice za izvajanje radijske dejavnosti na drugo pravno osebo. V zvezi z ugotovljenimi kršitvami radijski izdajatelji v večini upoštevajo urejevalne ukrepe regulatorja in odpravijo nepravilnosti, navkljub temu pa je regulator v proučevanem obdobju v desetih primerih začasno preklical in odvzel bodisi radijska dovoljenja bodisi statuse. Ob zaključku na podlagi ugotovitev podajamo potencialne predloge za namen izboljšanja stanja na proučevanem področju in predlog za nadaljnje raziskovanje analiziranega predmeta.
Keywords: radiodifuzna dejavnost, radio, radijski izdajatelji, radijska dovoljenja, radijski programi, strokovni nadzor, medijska zakonodaja, magistrske naloge
Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 802; Downloads: 83
Full text (1,45 MB)

Abstract: Bob Dylan je umetnik spremembe in stalne transformacije. Nikoli se ni pustil omejevati – od začetka svoje kariere se je upiral konvencijam in kategorijam, ter tako z novostmi, ki jih je vpeljal v popularno glasbo omogočil, da rock 'n' roll postane sofisticirana glasbena forma, s katero je mogoče izraziti najgloblja občutja in ni le glasba klišejskih besedil za ples. Pod njegovim vplivom so njegovi sodobniki spreminjali način pisanja besedil ter celotno ustvarjanje in razumevanje popularne glasbe. To je bila preprosta, vendar pomembna inovacija. Dylanova inspiracija ne sega zgolj na področje glasbe, ampak tudi v literarne sfere. Za Dylanovo biografijo so prav tako kot Elvis Presley in Little Richards esencialni tudi bitniški pesniki in pisci. Od samih začetkov je Dylan močno pod vplivom literature in je tako izoblikoval svoj unikaten pesniški izraz. Dylan ni zgolj dvignil nivo popularne glasbe, temveč je poezijo ponovno približal javnosti. Leta 2016 je prejel Nobelovo nagrado za književnost. V obrazložitvi nagrade švedske akademije je zapisano, da je Bob Dylan »ustvaril nov pesniški izraz znotraj ameriške pesniške tradicije«. V šestdesetih letih so različna družbena gibanja Dylana vzela za svojega. Kmalu je Dylan zavrgel svojo javno podobo glasnika generacije in protestnega pevca, saj ga je ta kategorizacija v umetniškem smislu omejevala. Transformacija je v literarnem smislu opazna že na albumu Another Side Of Bob Dylan (1964). Preneha s pisanjem direktno družbenokritičnih in protestnih pesmi ter se osredotoči na introspektivne izpovedi. Takšen način pisanja še poglobi na naslednjih albumih: Bringing It All Back Home (1965), Highway 61 Revisited (1965) ter Blonde On Blonde (1966), ki veljajo za enega od vrhuncev Dylanove kariere. Tu se Dylan spogleduje z eksistencializmom, simbolizmom in nadrealizmom ter pokaže, da sta glasba in poezija neločljivi sopotnici. Glasbeno pa je transformacijo zapečatil z drznim dejanjem – po štirih akustičnih albumih je leta 1965 objavil prvi, delno električni album Bringing It All Back Home, in se tako distanciral od folk gibanja in razširil glasbeni horizont ter podiral restrikcije glasbenega ustvarjanja. V tej transformaciji je folk zvezda zamenjala svojo akustično kitaro za novo masivno električno kitaro. Ta poteza je naletela na številne kritike folk puristov, ki so v Dylanu videli izdajalca, ki se je prodal v želji za komercialnim uspehom in mu je vseeno za družbena gibanja.
Keywords: popularna kultura, popularna glasba, poezija, javna podoba, Nobelova nagrada za književnost, magistrske naloge
Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 920; Downloads: 106
Full text (1,50 MB)