Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: V današnjem svetu hitrega razvoja in močne konkurence moramo imeti načrt, kako bomo kljubovali konkurenčnemu boju na trgu. Ključnega pomena za organizacijo je kvalificiran in ustrezen kader. Da bi uresničili kakovost in bili konkurenčni na trgu, se moramo pripraviti na boj in ustrezno »oborožiti« z pravimi ljudmi. Organizacije vse bolj postavljajo v ospredje človeka. V dobi razvoja so v ospredju zadovoljstvo, uspeh in napredek. Ugotovili smo, da je samo uspešen in zadovoljen kader dober kader. Ključni uspeh podjetja je pridobiti prave ljudi in jih navsezadnje tudi obdržati. Operativni management je najštevilčnejši v organizaciji. Na njem so veliko breme in ključne naloge pri opravljanju delovnega procesa. Operativni management mora poznati delo, naloge, funkcije delovnega mesta, da bi lahko uspešno sodeloval pri pravilnemu izboru in selekciji kadrovske funkcije. Kadrovanje ni samo izbira in zaposlitev, je tudi izobraževanje, karierno svetovanje, premeščanje, odpuščanje itd. Enako tudi management ni samo vodenje, je tudi motiviranje, planiranje, organiziranje, svetovanje, ocenjevanje itd. Raziskava v nalogi temelji na študiji primera vloge operativnega managementa v povezavi z devolucijo kadrovske funkcije. Uporabili smo kvalitativno metodo raziskave, in sicer dva strukturirana intervjuja z osebama, ki sta visoko izobraženi na področju kadrovske dejavnosti. Tretji intervju z osebo z dolgoletnimi izkušnjami iz vodenja v zasebnem in javnem sektorju in izobrazbo doktorat iz znanosti. Raziskava je omogočila vpogled v kadrovsko dejavnost in njeno devolucijo, kako jo izvajajo v organizaciji in ali jo izvajajo v celoti. Prav tako smo raziskali sodelovanje managementa pri izboru kadra in vpletenost kadrovske dejavnosti v strateške odločitve managementa. Ugotovitve smo opisali z odgovori na raziskovalna vprašanja. Potrdile so domneve o nujnem skupnem sodelovanju kadrovske dejavnosti z managementom.
Keywords: menedžment, kadrovanje, operativni menedžment, izbira kadra, organizacije, magistrske naloge
Published in ReVIS: 07.06.2021; Views: 1000; Downloads: 48
Full text (1,49 MB)

Abstract: Magistrska naloga v začetku najprej zajema teorijo na temo invalidske problematike, zadovoljstva zaposlenih ter družbene odgovornosti podjetja, v katerem sem zaposlena - v Pošti Sloveniji, ki ima sedem povezanih družb, pri čemer je eno izmed podjetij invalidsko podjetje Pošte Slovenije (zaradi lažjega razumevanja v nadaljevanju poimenujemo invalidsko podjetje Pošte Slovenije skrajšano – IPPS.). Pošta Slovenije s hčerami tako na trgu nastopa kot Skupina Pošta Slovenije. Do zdaj, na temo zadovoljstva invalidov v podjetju ni bila izvedena nobena empirična raziskava, kar pomeni, da bo naša v takšnem obsegu in na tem področju prva. Temeljni namen naloge je teoretični vidik literature povezati z empiričnimi orodji, pri raziskovanju zadovoljstva invalidnih delavcev ugotoviti slabosti in pomanjkljivosti, ter oblikovati predloge za izboljšave in nadaljnje raziskovanje v praksi. V empiričnem delu so s pomočjo grafične predstavitve potrjene oziroma zavržene hipoteze. V raziskavo je bilo vključenih 58 invalidov IPPS in 57 invalidov zaposlenih na Pošti Slovenije, ki so prejeli anketni vprašalnik. Raziskava ponazarja tematiko klime pri opredeljevanju razsežnosti primerjave zadovoljstva invalidov, kjer se magistrsko delo ciljno usmerja samo na nekatere elemente zadovoljstva, tako da so zajeti nekateri faktorji zadovoljstva invalidov, in sicer zadovoljstvo z delovnimi pripomočki, zadovoljstvo z delom, ki ga opravljajo, odnosi s sodelavci, zadovoljstvo z osebnim dohodkom in razumevanje nadrejenih do omejitev pri delu.
Keywords: invalidi, invalidska podjetja, Pošta Slovenije, zadovoljstvo, delovna mesta, družbena odgovornost, magistrske naloge
Published in ReVIS: 12.01.2021; Views: 1391; Downloads: 164
Full text (2,03 MB)

Abstract: Človeški glas se nam zdi tako samoumeven, da ga cenimo, šele ko ga izgubimo. Nanaša se na sposobnost osnovne komunikacije, da se lahko izražamo, vključimo v pogovor in vplivamo na ključne odločitve. Tehnološka znanost se še vedno trudi proizvesti računalniški glas, ki bi bil karseda podoben naravnemu človeškemu glasu. Skozi celotno življenje živimo z glasom, ki pravzaprav ni naš pravi glas. Večina ljudi se ne zaveda ali pa se preprosto ne zmeni za to, kako pomemben je njihov glas oziroma moč zvoka v njihovem življenju. Glas nam prikazuje posameznikovo psihofizično naravo in kanal njegove integritete. Naš ton, govor, kakovost artikulacije in modulacije, prenašajo naša subtilna sporočila ter hkrati naše razpoloženje in čustva. Že Aristoteles je poudarjal, da je glas tesno povezan z dušo. Kljub temu da se sicer ponovno vedno bolj uveljavljata pomen retorike in javnega nastopanja, se pri vsem tem vselej pozablja na pomen človeškega glasu. Obravnavanega problema se pravzaprav večina ne zaveda, a je še kako aktualen in vedno bolj potreben osvetlitve v današnji družbi. V magistrski nalogi smo raziskovali in proučevali segment tehnik za izboljšanje glasu. Izhajamo iz predpostavke, da se tragifoničen glas lahko transformira oziroma tehnika govorjenja izboljša. Rezultati samega raziskovanja tako pripomorejo k prepoznavanju rešitvenih metod in tehnik za izboljšanje kakovosti glasu. V samem raziskovanju smo podrobneje ocenjevali profesionalne, amaterske in nešolane glasove ter jih primerjali. Na podlagi rezultatov raziskave smo aplicirali tako imenovani model »ProVoice«, ki predstavlja ključne tehnike za transformacijo človeškega glasu.
Keywords: človeški glas, globinske tehnike, maska glasu, izboljšanje glasu, komunikacija, modeli, ProVoice, magistrske naloge
Published in ReVIS: 12.01.2021; Views: 1298; Downloads: 64
Full text (1,27 MB)

Abstract: Magistrska naloga je namenjena podrobnejšemu raziskovanju brezposelnosti terciarno izobražene mladine iz goriške regije ter njihove (ne)aktivnosti pri procesu iskanja zaposlitve na trgu delovne sile. V prvem delu podrobneje preučimo teoretična izhodišča, kjer predstavimo ključne pojme brezposelnosti terciarno izobražene mladine, ki smo jih definirali s pomočjo različnih avtorjev in že opravljenih raziskav na to temo, kar pomeni, da smo s tem še dodatno obogatili magistrsko nalogo. Najprej predstavimo vpliv sodobne, postmoderne družbe na življenje mladih, kjer izpostavimo tudi pojme, ki imajo velik vpliv na mlade, in sicer individualizacija, socialna izključenost ter socialni, kulturni in ekonomski kapital. V nadaljevanju predstavimo tudi prehod mladih terciarno izobraženih iz izobraževanja v sfero dela, brezposelnost terciarno izobražene mladine, dejavnike, ki vplivajo na hitrost prehoda iz izobraževanja v sfero dela ter metode iskanja zaposlitve. Za konec teoretičnega dela predstavimo še trg dela za mlade terciarno izobražene. Drugi del naloge sestavlja empirični del, kjer predstavimo rezultate in ključne ugotovitve kvantitativne raziskave. Ugotovili smo, da se brezposelni terciarno izobraženi mladi iz goriške regije, ne glede na neugodno situacijo na trgu dela ter ne glede na dejavnike, ki vplivajo na njihovo brezposelnost, še naprej trudijo in vztrajajo, da bi vstopili na trg delovne sile. Zavedajo se, da morajo biti čim bolj samostojno aktivni na vseh področjih, ki jih zahteva proces iskanja zaposlitve, saj je to njihova edina možnost, ki jim omogoča hitrejši in lažji prehod na trg dela ter pridobitev zaposlitve.
Keywords: brezposelnost, terciarno izobražena mladina, Goriška regija, trg dela, samostojna aktivnost, iskanje zaposlitve, magistrske naloge
Published in ReVIS: 12.01.2021; Views: 1297; Downloads: 110
Full text (2,02 MB)

Abstract: V magistrskem delu z naslovom »Zasvojenost z odnosi pri žrtvah nasilja in zlorab« obravnavamo dve veliki področji. Prvo področje zajema zasvojenost z odnosi, kjer smo se najprej osredotočili na delovanje nekemične zasvojenosti, kasneje na zasvojenost z odnosi, s katerimi je tesno povezano tudi postavljanje mej v odnosih. Drugo večje področje raziskovanja je zajemalo nasilje in zlorabo, saj menimo, da je ta tematika v javnosti prevečkrat spregledana ali potlačena v ozadje. Zanimalo nas je, kako so žrtve nasilja in zlorab povezane z zasvojenostjo z odnosi, ali so se zatekle po strokovno pomoč v ustanove oz. organizacije in kako so bile z njo zadovoljne. Raziskavo smo izvedli z kvantitativno metodo s pomočjo vprašalnika, s katerim smo v prvem delu pridobili pomembne demografske podatke, v drugem delu smo podrobneje preučili zasvojenost z odnosi z določenimi trditvami, ter nadalje v tretjem sklopu preverjali travmatske dogodke, pomoč v ustanovah oz. organizacijah ter okrevanje. S pomočjo raziskave smo prišli do zaključka, da je velik odstotek ljudi (44 %) doživelo lastno izkušnjo nasilja ali zlorabe, predvsem sta najbolj pogosta telesno in psihično nasilje. Najbolj pogosta trditev iz značilnosti zasvojenosti z odnosi je bila, da na »živi za dan, ko bo skupaj z njo«. Velik izziv je raziskovati zasvojenost z odnosi nasploh, saj je tematika zelo subtilna in občutljiva, še posebej pa raziskovanje te teme pri žrtvah nasilja in zlorab, ki so zelo ranljive. Priporočamo pa nadaljnjo raziskavo, ki bi lahko zajemala obširnejši vprašalnik z več ostalimi podrobnostmi v zvezi z dojemanjem odnosa v povezavi s travmatskimi izkušnjami. Glede na velik odstotek nasilja in zlorab med anketiranimi, jih je zelo malo poiskalo strokovno pomoč, kar kaže na dejstvo, da se naj v prihodnosti še več pozornosti namenja preprečevanju, povezovanju, obveščanju, pomoči.
Keywords: zasvojenost, odnosi, nasilje, zlorabe, okrevanje, magistrske naloge
Published in ReVIS: 04.08.2020; Views: 2046; Downloads: 114
Full text (2,85 MB)