Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Magistrsko delo obravnava pravno ureditev stvarnih služnosti v Republiki Sloveniji in njihov vpliv na vrednost nepremičnin. Poznavanje pravnega sistema stvarnega prava kot dela civilnega prava je osnova za razumevanje stvarne služnosti in z njo povezanega vpliva na vrednost nepremičnin. Glavni poudarek magistrskega dela je na izvedeni javnomnenjski raziskavi, s katero smo pridobili podatke o poznavanju instituta lastninske pravice, služnostne pravice, pridobitve, prenehanja in upravičenj. Ugotavljamo, ali je lastninska pravica, omejena s stvarno služnostjo, ovira pri odločitvi za nakup in ali obstoj služnosti zmanjšuje vrednost nepremičnine. Magistrsko delo je zastavljeno tako, da kompleksno in podrobno opredeljuje pravno ureditev stvarnih služnosti v Republiki Sloveniji in bistvene institute, pomembne za razumevanje obravnavanega področja. Razdeljeno je na tri večje sklope, in sicer na prvi, uvodni del, drugi, teoretični del in tretji, empirični del. V uvodnem delu so opredeljeni problem in teoretična izhodišča, namen in cilji naloge, raziskovalne metode, predstavljeni so hipoteze, zgodovinski razvoj, pravni viri in temeljna načela stvarnega prava. V teoretičnem delu so predstavljeni institut lastninske pravice, služnosti, stvarne služnosti, osebne služnosti, neprave stvarne služnosti in služnosti v javno korist. Predstavljen je vpis služnosti v zemljiško knjigo kot pravni institut oziroma segment zemljiškoknjižnega prava. Tretji del je empirični del naloge, ki je usmerjen v lastno raziskavo, izdelano na podlagi anketnega vprašalnika in intervjuja. Ugotovili smo, da posamezniki, vključeni v raziskavo, menijo, da lastninska pravica, ki je omejena s stvarno služnostjo na nepremičnini, ni ovira pri odločitvi za nakup nepremičnine. Nadalje smo ugotovili, da obstoj služnosti posamezniki, vključeni v raziskavo, povezujejo z zmanjšanjem vrednosti nepremičnine, pri tem pa se ocena bistveno ne razlikuje glede na to, ali so nepremičnine obremenjene s stalno ali začasno služnostjo, z enim ali več upravičenci.
Keywords: stvarno pravo, lastninska pravica, zemljiške knjige, vrednotenje, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Published in ReVIS: 17.08.2018; Views: 2813; Downloads: 210
Full text (1,71 MB)

Abstract: Pravica kot pojem, ki nekomu nekaj dovoljuje, mu daje možnost, da nekaj je, mu pusti nekaj narediti ali pa imeti je tisto, kar lahko upravičeno štejemo med pomembnejše vrednote v vsakdanjem življenju. Vanje se nikakor ne sme neupravičeno posegati, predvsem pa jih ni dovoljeno izkoriščati. Verjetno se vsi strinjamo s tem, da je življenje tisto, kar moramo oziroma bi morali skrbno varovati ne glede na to, ali gre za naše življenje ali pa za življenje nekoga tretjega. Namen razprave v magistrskem delu je iskanje pravice do življenja spočetega zarodka. Obstoječi pravni redi omenjeno pravico, ki v večini primerov ni deležna neposrednega varstva, različno obravnavajo. V redkih primerih zasledimo celo absolutno varstvo pravice do življenja spočetega zarodka. V našem pravnem redu zarodek nima absolutne pravice do življenja, saj je od leta 1977 umetna prekinitev nosečnosti do 10. tedna nosečnosti dovoljena in popolnoma legitimna. Tudi Ustava Republike Slovenije v svojem 55. členu določa, da je odločanje o rojstvih otrok svobodno; to pomeni, da se vsak posameznik sam odloči glede tega, koliko otrok bo imel in kdaj jih bo imel. Podobno morajo biti posamezniku zagotovljene tudi metode in načini, ki mu omogočajo spočetje, rojstvo ali pa preprečitev rojstva otroka. V Evropski uniji pa je Malta tista država, kjer je umetna prekinitev nosečnosti popolnoma prepovedana. Zarodku priznava absolutno pravico do življenja. Sledijo ji še Irska, Poljska in Ciper, ki imajo prav tako eno strožjih zakonodaj s področja umetne prekinitve nosečnosti.
Keywords: splav (medicina), umetni splav, pravna ureditev, Evropa, Nemčija, Poljska, Irska, magistrske naloge, bolonjski program
Published in ReVIS: 17.08.2018; Views: 2775; Downloads: 208
Full text (1,09 MB)

Abstract: Mednarodno investicijsko pravo in zaščita tujih investicij sta urejena v mednarodnem pravu z dvostranskimi in večstranskimi naložbenimi sporazumi, ki so nastali iz potrebe po zaščiti tujega investitorja in njegovega premoženja pred nepravno razlastitvijo na ozemlju države gostiteljice. Tuji investitorji imajo možnost uveljavljanja svojih zahtevkov pred nacionalnimi sodišči države gostiteljice ali pa lahko neposredno vložijo odškodninske zahtevke pred že obstoječimi tribunali institucionalne ali ad hoc arbitraže, omenjeni mednarodni mehanizem pa se imenuje Investor-State Dispute Settlement (ISDS). Sistem mednarodne investicijske arbitraže zagotavlja strankam v sporu avtonomnost pri izbiri arbitražnega tribunala ter postopek, ki je hiter in zaupen. Vendar je praksa zadnjih let pokazala zaprt krog arbitrov, ki izdajajo nekonsistentne arbitražne odločbe, zoper katere ni obstoječega pritožbenega mehanizma. Evropska unija je pri pogajanjih za prostotrgovinske sporazume (CETA, TTIP in EU - Vietnam) tako nakazala smer razvoja mehanizma reševanja naložbenih sporov med tujim investitorjem in državo gostiteljico z uvedbo sistema naložbenega sodišča. Sodišče bo sestavljeno iz sodišča prve in druge stopnje, kjer bodo sodniki vnaprej izbrani s strani pogodbenic in bodo pristojni za reševanje naložbenih sporov na podlagi prostotrgovinskih sporazumov. Strokovne razprave pa nakazujejo nadaljnji razvoj v smeri vzpostavitve mednarodnega naložbenega sodišča, ki bo pristojno za reševanje vseh naložbenih sporov.
Keywords: mednarodno pravo, naložbe, investiranje, zunanjetrgovinska arbitraža, CETA, TTIP, EUSFTA, EUVFTA, magistrske naloge, bolonjski program
Published in ReVIS: 17.08.2018; Views: 2716; Downloads: 120
Full text (817,48 KB)

Abstract: Združeno kraljestvo predstavlja prvo državo članico, ki se je že v letu 2013 na pobudo takratnega premierja Davida Camerona pričela ukvarjati z možnostjo izstopa iz Evropske unije (EU). Ta je v svojem govoru izrazil namero o ponovnem pogajanju o pogojih članstva Združenega kraljestva v EU, rezultate pogajanj pa je nameraval dati na referendum, kjer bi ljudje odločali o tem, ali naj Združeno kraljestvo izstopi iz EU ali ne. 23. junija 2016 so državljani Združenega kraljestva odločali o odhodu iz EU. Na referendumu je 52 % državljanov izglasovalo izstop. Do tega trenutka so bila vprašanja, vezana na morebitni izstop katere od držav članic, zgolj predmet teoretičnih razprav znotraj EU. Omenjeni referendum pa je teorijo spremenil v prakso. Z reformno Lizbonsko pogodbo in uvedenim 50. členom so države članice EU dobile pravico do izstopa iz EU. Do tega trenutka tovrstni izstop ni bil mogoč oziroma so države članice do leta 2009 lahko uporabile 65. člen Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb, ki se naslanja na odpoved mednarodne pogodbe ali odstop od mednarodne pogodbe, ne določa pa izstopa iz EU. Izstop iz EU pomeni tako za državo kakor tudi za Unijo kot celoto številne posledice. Za državo prenehajo veljati vse politike EU, sama pa si mora izpogajati nadaljnje odnose z EU. Za državo prenehajo veljati vse svoboščine notranjega trga EU, kar pomeni zanjo velike finančne izgube, nenazadnje pa tudi izgube za celotno EU. V magistrskem delu na podlagi proučevanja strokovne literature obravnavamo tematiko Brexita. Predstavljamo nastanek EU in temeljne akte EU. Navajamo pogoje za pristop k EU in sam postopek pristopa. Prav tako obravnavamo tudi možnosti izstopa iz EU in izpostavljamo izstopno klavzulo. Svojo pozornost nadalje posvečamo predstavitvi posledic, ki nastopijo ob izstopu države članice iz EU. Predstavljamo tudi pomen Brexita in analiziramo posledice, ki se lahko pojavijo ob izstopu Združenega kraljestva iz EU tako za izstopajočo državo kot za države članice. Magistrsko delo lahko zaključimo z ugotovitvijo, da celostno sicer ni mogoče predvideti vseh posledic izstopa, saj so te odvisne predvsem od prihodnjega razmerja države, v našem primeru Združenega Kraljestva z EU. Z gotovostjo pa je mogoče reči, da bi bile posledice obsežne, dolgoročne in trajne. Združeno Kraljestvo bi izgubilo veliko tržšče in prav tako bi izgubilo na verodostojnosti, kar bi lahko pripeljalo do negativnega odzivanja tržišča nanjo.
Keywords: Evropska unija, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Lizbonska pogodba, magistrske naloge, bolonjski program
Published in ReVIS: 17.08.2018; Views: 3666; Downloads: 352
Full text (1,32 MB)

Abstract: Mednarodno razvojno sodelovanje prispeva k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju. Tako država donatorica prevzema odgovornost za odpravo revščine v državi prejemnici, hkrati pa se dosega trajnostni razvoj. K razvoju mednarodnega razvojnega sodelovanja so bistveno pripomogle prav mednarodne organizacije, ki delujejo v okviru 55. člena Ustanovne listine OZN. Slovenija je aktivna članica v mnogih mednarodnih organizacijah, ki delujejo na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja. Drugi akterji, ki delujejo na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja v Sloveniji, so še nevladne organizacije in organizacije, ki jih je ustanovila država. V primerjalni analizi je Slovenija na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja lahko zgled Hrvaški, Avstrija pa Sloveniji. Avstralija ima na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja podobne trende kot Slovenija, kljub svoji oddaljenosti in velikosti. Slovenija je na dobri poti v razvoju svojega mednarodnega razvojnega sodelovanja. S sprejemom novega zakona in uredbe o njegovem izvajanju bo področje mednarodnega razvojnega sodelovanja v Sloveniji bolj podrobno in sistematično urejeno. Na mednarodni ravni je pravno področje mednarodnega razvojnega sodelovanja dobro urejeno z raznimi konvencijami, EU pravom in nezavezujočim "soft law".
Keywords: OZN, Ustanovna listina, trajnostni razvoj, razvojna pomoč, mednarodno sodelovanje, magistrske naloge, bolonjski program
Published in ReVIS: 17.08.2018; Views: 2734; Downloads: 127
Full text (1,18 MB)