1. ¨Dark web¨ – Črni splet : diplomska nalogaMatej Mlakar, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga obravnava različne plasti interneta, ki se raztezajo od površinskega spleta do globokih in črnih omrežij. Večina uporabnikov se osredotoča na površinski splet, ki ga indeksirajo tradicionalni iskalniki, medtem ko črni splet ostaja skrit in nedostopen brez posebne programske opreme, konfiguracije ali pooblastila. Statistični podatki o črnem spletu razkrivajo več kot 2,5 milijona dnevnih aktivnih uporabnikov in približno 3000 skritih spletnih mest, kjer se vpletenost v nezakonite dejavnosti giblje okoli 60 %. Starostna struktura uporabnikov kaže, da je večina starih med 22 in 43 let, pri čemer se nameni uporabe črnega spleta razlikujejo glede na državo. Kljub prednostim, kot so anonimnost in varnost izmenjave podatkov, črni splet nosi breme številnih nelegalnih aktivnosti. Slabost izvira iz anonimnosti ponudnikov storitev, kar omogoča neovirano izvajanje kriminalnih dejanj. Nujnost razvoja učinkovitih nadzornih mehanizmov se kaže kot ključna za vzdrževanje varnega spletnega okolja brez ogrožanja temeljnih načel svobode na internetu.
Keywords: črni splet, prednosti, slabosti, razširjenost, uporaba
Published in ReVIS: 04.06.2024; Views: 137; Downloads: 3
 Full text (1,26 MB) |
2. |
3. Odgovornost Evropske centralne banke v luči sodnega prava EU : primerjalni vidikTeja Križan, 2024, master's thesis Abstract: Evropska centralna banka na podlagi podeljenih pristojnosti oblikuje in izvršuje monetarno politiko, ki obsega različne ukrepe centralne banke, s katerimi naslavlja makrobonitetno stabilnost evropskega območja. Poleg monetarne politike ECB nad bančnimi institucijami izvaja bonitetni nadzor, s pomočjo katerega obvladuje tveganja, ki jih zadevna institucija lahko predstavlja za finančno-ekonomski prostor EU. ECB nosi ključno vlogo in odgovornost pri razvoju EU. Magistrsko delo posledično odgovarja na vprašanje obstoja in obsega (ne)odgovornosti ECB skozi prizmo sodne prakse Sodišča Evropske unije. (Ne)odgovornost je predmet analize skozi obravnavo primarnega in sekundarnega prava Evropske unije, relevantne sodne prakse Sodišča Evropske unije in strokovne literature, pri čemer delo uporablja deskriptivno, normativno in analitično metodo, nadalje tudi zgodovinsko in komparativno metodo in nazadnje še induktivno metodo in metodo sinteze. Zaradi vseobsegajočega vpliva monetarne politike je tema (ne)odgovornosti ECB najmanj pomembna, če ne vitalna. Primarno magistrsko delo opredeljuje pravno (ne)odgovornost ECB. Izvedeno raziskuje še, kakšna je vloga ter kako vpliva sodna praksa Sodišča Evropske unije na status in odgovornost ECB, kateri so vzroki za zadržano presojo Sodišča v zadevah, povezanih z mandatom ECB, in hkrati ali je takšna presoja upravičena, kakšen je pomen Protokola št. 7 za odgovornost ECB in Unijo nasploh in ali takšen trend nujno vodi v spreminjanje narave EU in s tem njenih temeljnih pogodb. Glede na namen, zastavljene cilje ter hipoteze delo omogoča opredelitev pojma odgovornosti ECB ter ga napolnjuje z dejansko vsebino. Dodatno, magistrsko delo jasno opredeljuje, kakšni so vloga Sodišča Evropske unije in njegov vpliv ter njegova dopustnost na vlogo in odgovornost ECB. Magistrsko delo pojasnjuje sicer ozko strokovno področje, ki do sedaj v slovenskem jeziku ni bilo analizirano na enem mestu na način, da se s tem lahko seznani ne le strokovna, temveč tudi laična javnost. Ob tem delo ostaja omejeno na pravne vidike odgovornosti in ne obravnava finančno-ekonomskih stališč, ki so pri iskanju odgovora na vprašanje (ne)odgovornosti Evropske centralne banke enako pomembna.
Keywords: Evropska centralna banka, odgovornost, bonitetni nadzor, Sodišče Evropske unije, monetarna politika
Published in ReVIS: 02.04.2024; Views: 330; Downloads: 21
Full text (838,58 KB) |
4. Kulturni vpliv v industriji spletnih iger na srečo: Zakaj je spletno igralni avtomat privlačen v očeh igralca?Maja Brešan, 2024, not set Abstract: Cilj študije je raziskati in analizirati vpliv kulture na spletne igre na srečo in kulturni vpliv na individualno izbiro v primeru iger »slot«. Na družbo iger na srečo lahko gledamo kot na aktualno interdisciplinarno raziskovalno temo, kjer družba tveganja in odgovorno igralništvo postajata del sodobnih igralniških kultur. Številne študije iger na srečo se v večini osredotočajo na analizo negativnih ali pozitivnih učinkov igralniške industrije. Prav zato se ta študija osredotoča na analizo individualne izbire v kontekstu kulture in družbene strukture. Kako kulturne komponente, kot so vrednote, norme, prepričanja in simboli, vplivajo na igralčevo izbiro v primeru internetnih iger »slot«? Za analizo kulturnega vpliva spletnih iger na srečo smo uporabili mešane metode. Primarna raziskava analizira igre »slot« na podlagi stopnje priljubljenosti (1–10) in jih primerja s kulturnimi komponentami, značilnostmi in dejavniki tveganja. Hkrati sekundarna analiza primerja nagnjenost k tveganju z ostalimi parametri, kot so sprejemanjem demokracije, vrednote dela, vrednote samoizražanja itd. V teoretičnem pregledu smo prav tako vključili analizo kulturnih razsežnosti (Cultural dimensions) obravnavanih s strani Hofstedeja in Minkova. Študija ugotavlja, da ima kultura pomemben vpliv na posmaznika pri izbiri igre »slot«. Na primer evropske družbe bodo bolj verjetno izbrale pustolovske igre, medtem ko ortodoksne družbe preferirajo casino ali azijsko tematiko igre. Poleg tega kulture v razvoju v večini bolj tvegajo kot razvite družbe. V zaključkih disertacije predlagamo splošni model iger na srečo, ki ga sestavljajo štiri igralniške kulture: sodobna igralniška kultura, igralniška kultura v prehodu, enostavna igralniška kultura in zavrta igralniška kultura.
Keywords: igralniška kultura, igralniška družba, razvoj iger na srečo, internetne igre »slot«, individualna izbira
Published in ReVIS: 11.01.2024; Views: 315; Downloads: 19
Full text (10,32 MB) |
5. |
6. |
7. |
8. Obvezno cepljenje kot pogoj za vrnitev k ustaljenemu načinu življenju : magistrsko deloZarja Bregant, 2023, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi je predstavljeno in analizirano zlasti razmerje posameznikove pravice do odločanja o lastnem telesu na primeru cepljenja in dolžnosti države, da poskrbi za splošno javno zdravje in varnost vseh svojih državljanov. Pandemija Covid19 je tako Slovenijo kot celoten svet postavila pred novo krizo in veliko preizkušnjo. Slovenija je imela tu veliko srečo, da je del velike družine Evropske unije, ki se je kot celota zelo hitro in enotno odzvala na ta, takrat naznan pojav. Države članice Evrope unije so tako med drugim tudi skupaj sprejele enotno »zeleno prepustnico«, kot znotraj Evropske unije povsod priznano potrdilo o prebolelosti, cepljenju ali testiranju, ki naj bi med države vrnilo stanje pred pandemijo. V Sloveniji se je sam interes za cepljenje izredno spreminjal, sprva so bile vrste pred cepilnimi centri, cepiv je zmanjkovalo, čez čas, ko so se začele pojavljati razne teorije zarote in se je samo cepljenje začelo izredno politizirati, je število cepljenj izredno padalo in Slovenija je pristala na skorajšnjem dnu po precepljenosti v Evropski uniji. Skozi magistrsko nalogo je zlasti analizirana zakonodaja na področju cepljenja v Sloveniji, ki je pripravljena na podlagi primerjave z urejenostjo tega področja v naših sosednjih državah ter v tujini. Obravnavano je vprašanje spoštovanja ukrepov ter navodil Vlade ter stroke v Sloveniji, kot mladi demokraciji, ter na Danskem, kot starejši, zrelejši demokraciji. Dobršni del magistrske naloge je namenjen tudi analizi sodbe uveljavitve PC pogoja v javni upravi ter analiza podobnih sodb v tujini. Predvsem se je pri magistrskem delu analiziralo, če se države, ki so bolje precepljene, prej lahko vrnejo k normalnem načinu življenja, kar je v zaključku tudi povezano z v začetku postavljenim vprašanjem. Do odgovorov na hipoteze, ki so bili zastavljeni v začetku, je delo prišlo s pomočjo različnih metod.
Keywords: Covid-19, cepljenje, pravica do samoodločbe, dolžnost zagotovitve javnega zdravja, PC pogoj v javni upravi
Published in ReVIS: 12.12.2023; Views: 477; Downloads: 38
Full text (575,08 KB) |
9. Spoštovanje vladavine prava v EU na primeru Republike Slovenije : magistrsko deloTanja Teršar, 2023, master's thesis Abstract: Vladavina prava je eno temeljnih načel EU, vendar se v zadnjih nekaj letih v nekaterih državah članicah, med njimi tudi v Sloveniji, pojavljajo izzivi na področju zagotavljanja spoštovanja vladavine prava, zaradi česar se zastavljajo vprašanja ali so ukrepi, ki jih EU predvideva za zagotavljanje spoštovanja vladavine prava učinkoviti in zakaj kljub trudu Evropske komisije v državah članicah vseeno prihaja do kršitev oz. odmikov od vrednot EU. Med orodji za zagotavljanje in krepitev spoštovanja vladavine prava v državah članicah, ki so bila razvita in preizkušena v zadnjem desetletju, so sodni mehanizem skladno z 258. členom PDEU, postopek skladno s 7. členom PEU, okvir vladavine prava, ki ga lahko Evropska komisija sproži v primeru sistemskih groženj vladavini prava v državah članicah EU in vključuje pripravo poročila o vladavini prava ter podajo specifičnih priporočil državam članicam, in mehanizem pogojevanja koriščenja evropskih sredstev s spoštovanjem načela vladavine prava skladno z Uredbo (EU) 2020/2092. Magistrsko delo se osredotoča na raziskovalni vprašanji kakšno je stanje vladavine prava v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami članicami EU ter kako prepričljivo in uspešno se je na stanje vladavine prava v Sloveniji odzvala Evropska komisija v primerjavi z drugimi državami članicami EU. Analiza priporočil glede vladavine prava, ki jih je državam članicam v 2022 in 2023 na področjih pravosodnega in protikorupcijskega okvira, svobode in pluralnosti medijev ter sistema drugih institucionalnih zavor in ravnovesij podala Evropska komisija, kaže, da je Slovenija na splošno približno na sredini oz. se nekoliko bolj nagiba proti zgornji (boljši) polovici držav članic EU kljub identificiranim izzivom, kjer prevladujejo enkratne kršitve, ne pa sistemske grožnje vladavini prava. Medtem ko je Evropska komisija Sloveniji za zagotavljanje spoštovanja vladavine prava podala nezavezujoča priporočila, se je strožje odzvala v primeru Madžarske in Poljske, proti katerima je bil sprožen postopek skladno s 7. členom PEU. Ta mehanizem ni ustrezno učinkovit v primerjavi z mehanizmom pogojevanja koriščenja sredstev EU skladno z Uredbo (EU) 2020/2092, ki je bil prepoznan kot učinkovitejše sredstvo za zagotavljanje napredka v prizadevanjih za zaščito vladavine prava v EU.
Keywords: vladavina prava, Slovenija, Evropska unija, Evropska komisija, mehanizmi
Published in ReVIS: 28.11.2023; Views: 421; Downloads: 35
Full text (1,33 MB) |
10. Vpliv opozorilnega sistema za zaviranje v sili za motoriste na prometno varnost – hibridni pristop z uporabo sistemske dinamike in agentnega modeliranja : doktorska disertacijaMatej Barbo, 2023, doctoral dissertation Abstract: V državah EU vsako leto umre več tisoč voznikov in sopotnikov enoslednih motornih vozil oz.
vozil PTW (angl. PTW, Powered Two-Wheeler). Kljub velikemu tveganju za nastanek poškodb
in izgubo življenja je raziskav s tega področja relativno malo. Razvoj in prodor varnostnih
elementov v segment vozil PTW napreduje relativno počasi, hkrati pa ostaja motorno kolo za izgubo življenja najbolj tvegano prevozno sredstvo na prevoženi kilometer. Del nesreč predstavljajo naleti, tj. trki drugih vozil v vozilo PTW od zadaj. V okviru doktorske disertacije predstavljamo hibridni, tj. večmetodni simulacijski model, ki omogoča simulacijo okoliščin, v
katerih prihaja do naletov zasledujočih vozil na vozila PTW. Z uporabo predstavljenega modela podajamo oceno vpliva ESS in RECAS sistema za motorna kolesa znotraj prometnega sistema Evropske unije na zmanjšanje števila prometnih nesreč in njihovih posledic ter s tem potencialnega doprinosa k uresničitvi EU strategije Vision Zero: »zmanjšati število smrtnih
žrtev na evropskih cestah na skoraj nič do leta 2050«. Obravnavani ESS in RECAS sistem
MEBWS (angl. MEBWS, Motorcycle Emergency Braking Warning System) je bil razvit na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu in patentiran. Rezultati simulacij na podlagi podatkov o prometnih nesrečah v EU so pokazali, da bi se pri 100-odstotnem prodoru sistema MEBWS skupno število naletov zmanjšalo za 29,50 %, kar na osnovi referenčnih stroškov
prometnih nesreč v EU predstavlja prihranek v vrednosti 43.145.172 €. Z vklopljenim sistemom
MEBWS se je število prometnih nesreč pri simulacijskem scenariju Moto, normal drive
zmanjšalo za 33,15 %, pri simulacijskem scenariju Moto, emergency stop za 27,76 %, pri simulacijskem scenariju Moto, not moving pa za 28,76 %. V primerih, ko nesreče zaradi počasne reakcije zasledujočega voznika ali zelo visoke relativne hitrosti vozil ni bilo mogoče preprečiti, je sistem MEBWS prispeval k zmanjšanju relativne hitrosti ob trku. Pri predpostavki,
da je teža poškodb proporcionalna s količino sproščene kinetične energije, je sistem MEBWS omogočil zmanjšanje posledic nesreče oz. resnosti poškodb do 11,198 %.
Keywords: zaviranje, izogibanje trkom, nalet, varnost motoristov, opozorilni signali, opozorilni sistemi, prometne nesreče, simulacijsko modeliranje
Published in ReVIS: 09.11.2023; Views: 524; Downloads: 18
Full text (15,99 MB) |
