Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Pričujočo doktorsko disertacijo lahko uvrstimo v širše sociološko polje, saj proučuje pojmovanje življenjske uspešnosti pripadnikov romske skupnosti v Prekmurju in v Medžimurski županiji ter vpliv temeljne pismenosti in socialnih spretnosti na slednje. Teoretično se naslanja na sociološke koncepte in teoretična spoznanja Pierra Bourdieua, ki so aplicirani na družbene značilnosti romske skupnosti. Kultura ima v okviru razrednega sistema vlogo reproduciranja in proizvodnje družbenih razlik, kar se v sodobnosti jasno odraža tudi v romskih skupnostih, ki sicer postajajo vedno bolj integrirane v širšo družbeno skupnost, vendar posledično bolj dovzetne za vedno večji vpliv zunanjih dejavnikov na tradicionalne življenjske vzorce. To pa se odraža tudi v vedno večji družbeni stratifikaciji nekoč močno enotnih romskih skupin in načinu življenja v romskih naseljih. Stopnja temeljne pismenosti in razvitost socialnih spretnosti pa tudi generacijske razlike v razmišljanju so začele vplivati na pojmovanje življenjske uspešnosti pri odraslih Romih. Medtem ko so starejši Romi v mnogih pogledih še vedno pod močnim vplivom tradicionalnih norm in vrednot, mlajše generacije, katerih stopnja temeljne pismenosti je zaradi postopnega dviga izobrazbene ravni na višji ravni, odprto sprejemajo norme in vrednote legitimne kulture, slednje pa jim s pomočjo razvitih socialnih spretnosti omogoča tudi kopičenje večjih količin premostitvenega socialnega kapitala, kar jim olajša vključevanje v življenje širše družbene skupnosti. S pomočjo raziskave, ki je bila opravljena, smo ugotovili, da se romske skupnosti, ki sobivajo z nami, počasi spreminjajo, kar se odraža tudi v pojmovanju življenjske uspešnosti Romov različnih generacij, obenem pa ugotovili, da do manjših, a očitnih razlik prihaja tudi med Romi, ki bivajo v dveh sosednjih državah. Na tak način dokazujemo, da je vsaka romska skupina svoja entiteta in da le-teh, če želimo doseči vidne rezultate pri njihovem socialnem opolnomočenju, na smemo obravnavati enako. Primarni namen dela je namreč prispevati k razumevanju vpliva temeljne pismenosti in socialnih spretnosti na pojmovanje življenjske uspešnosti odraslih Romov ter identifikacija nadaljnjih možnosti za izboljšanje njihovega položaja v družbi.
Keywords: romska skupnost, habitus, kulturni kapital, temeljna pismenosti, socialne spretnosti, socialni kapital, življenjska uspešnost
Published in ReVIS: 28.10.2023; Views: 485; Downloads: 30
Full text (5,99 MB)

Abstract: Magistrsko delo skuša poiskati odgovore na vprašanje, kako ustavnopravno prepričljivo razlikovati med omejevanjem človekove pravice in predpisovanjem načina njenega uresničevanja ter ali bi moralo Ustavno sodišče pri presoji zakonskih norm, ki določajo način uresničevanja človekovih pravic, uporabiti test sorazmernosti in ne testa razumnosti. Da bi dosegli namen dela, smo se zgodovinsko dotaknili nastanka, pomena in pojma človekovih pravic. Obravnavali smo pojem omejevanja in kolizije človekovih pravic ter tematiko, ki se nanaša na ločnico med oženjem in omejevanjem človekovih pravic ter dejavniki omejitve človekovih pravic. Pregledali smo teoretski okvir obravnave različnih oblik in pogledov na človekove pravice ter obravnavali pravne prvine kot dejavnike omejitve človekovih pravic. Obravnavali smo različne omejitvene klavzule, načine uresničevanja in omejevanja človekovih pravic ter primerjali testa razumnosti in sorazmernosti. Zakonodajalec mora dosledno in nedvoumno razlikovati med zakonskimi normami, ki določajo način uresničevanja človekove pravice, in tistimi, s katerimi se človekove pravice omejuje. To razlikovanje je pomembno tako za zakonodajalca kot za Ustavno sodišče, saj eno in druge zakonske norme presoja z različnimi merili. Izvršitvene norme presoja s testom razumnosti, omejevalne norme pa s testom sorazmernosti.
Keywords: človekove pravice, omejitvene klavzule, izvršitvene klavzule, test razumnosti, test sorazmernosti
Published in ReVIS: 09.10.2023; Views: 432; Downloads: 48
Full text (883,37 KB)

Abstract: Potrošniki so dnevno izpostavljeni živilom in kozmetičnim izdelkom, ki jim pravne osebe pripisujejo najrazličnejše pozitivne lastnosti oziroma prednosti z namenom pospeševanja njihove prodaje. Navedbe oziroma trditve na izdelkih so koristne, saj potrošnikom pomagajo izbrati izdelek, ki jim najbolj ustreza in se loči od konkurenčnih izdelkov, kar spodbuja tudi razvoj in inovacije. Predstavitev izdelkov pa je lahko tudi zavajajoča, zato je za zaščito potrošnikov nujno, da zakonodajalec določi jasna pravila na tem področju. V magistrskem delu sta s pomočjo različnih metod raziskovanja podrobno predstavljeni evropska in nacionalna zakonodaja, ki urejata obravnavano področje, predstavljene so tudi posamezne sodbe Evropskega sodišča, ki razlagajo posamezne člene uredb, in opisani so posamezni primeri predstavljanja živil in kozmetičnih izdelkov. Za zagotavljanje skladnosti predstavljanja s postavljenimi zakonodajnimi merili je nujen učinkovit inšpekcijski nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem teh meril. V magistrskem delu so celostno obravnavane naloge Zdravstvenega inšpektorata RS kot upravnega in prekrškovnega organa na področju predstavljanja živil in kozmetičnih izdelkov. S statistično analizo upravnih in prekrškovnih postopkov ter izrečenih upravnih ukrepov in prekrškovnih sankcij v obdobju od leta 2018 do vključno leta 2022 se je preverila učinkovitost inšpekcijskega nadzora z vidika zakonitosti, sorazmernosti in odvračilnosti, katerega končni cilj je skladnost zavezancev s pravnimi normami. Inšpekcijski nadzor je namreč učinkovit le, če ima za posledico manjšo pojavnost kršitev na področju oziroma se te kršitve (predvsem pri istih zavezancih) ne ponavljajo. Ugotovitve analize kažejo na le delno učinkovitost inšpekcijskega nadzora, saj delež večkratnih kršiteljev na področju predstavljanja živil, predvsem pri velikih gospodarskih subjektih, ostaja visok. Analiza kaže tudi na večjo učinkovitost usmerjenih akcijskih inšpekcijskih pregledov v primerjavi z rednim inšpekcijskim pregledom, saj je razmerje ugotovljenih neskladnosti pri akcijskih pregledih znatno večje kot pri rednih pregledih. Izpostavljene so posamezne omejitve, ki otežujejo učinkovitost ukrepanja. Med njimi so zakonodaja, ki ne omogoča izrekanja glob v razponu, in nove oblike trženja, ki otežujejo ali celo onemogočajo identifikacijo zavezancev, ti pa svoje izdelke komercialno predstavljajo z namenom pospeševanja prodaje. V zaključku magistrskega dela so na podlagi ugotovitev in statistične analize podani predlogi sprejetja zakonodaje, ki bi omogočala izdajo glob v razponu in tako omogočila večjo učinkovitost pri inšpekcijskem nadzoru obravnavanega področja, kar je lahko podlaga za nadaljnje raziskovanje in diskusijo.
Keywords: varovanje potrošnikov, nepoštene poslovne prakse, oglaševanje in predstavljanje, živila, kozmetični izdelki, inšpekcijski nadzor, upravni inšpekcijski postopek, prekrškovni postopek
Published in ReVIS: 27.06.2023; Views: 637; Downloads: 67
Full text (1,70 MB)

Abstract: Ko govorimo o temeljnih pravicah v Evropski uniji, nam najprej na misel pridejo človekove. In prav je tako. Človek je bil in mora še naprej biti glavni upravičenec temeljnih pravic. Najpomembnejše od njih, kot je recimo pravica do življenja se lahko nanašajo izključno na človeško bitje, fizično osebo. Vendar pa obstaja neizpodbitno dejstvo, da tudi podjetja, pravne osebe uživajo določene temeljne pravice, tako v nacionalnih pravnih sistemih kot v primarnem pravu EU. Poleg pravice do lastnine, zasebnosti in svobode govora ter različnih procesnih pravic, kot je pošteno sojenje je najbolj očitna svoboda gospodarske pobude. Zapisana je v 16. členu Listine o temeljnih pravicah v EU. Ta raziskava ugotavlja kakšne pravice in jamstva daje ta določba gospodarskim subjektom na notranjem trgu, ki ostaja osrednji element EU. Veljavno pravo ter nenehni in bogat tok sodb luksemburškega sodišča nam daje vedno jasnejšo sliko tudi o družbeni vlogi te določbe v visoko konkurenčnem, socialno tržnem gospodarstvu, katerega cilj je polna zaposlenost in družbeni napredek. Ta koncept predvideva ravnovesje med socialnimi in ekonomskimi pravicami. Kljub temu pa se ne sme pozabiti, da EU brez notranjega trga ne bi mogla preživeti. Magistrsko delo tako preučuje pomembnejšo sodno prakso, ki se nanaša na svobodo gospodarske pobude in v ospredje postavlja premisleke generalnih pravobranilcev in sodnikov, ko odločajo o teh zadevah. Analiza sodne prakse je pokazala, da svoboda gospodarske pobude ni absolutna pravica. Javnim organom so podeljena široka diskrecijska pooblastila, da v javnem interesu lahko tudi močno omejijo gospodarsko pobudo. Vendar v skladu z načelom sorazmernosti Sodišče Evropske Unije v vseh fazah postopka tehtanja in iskanja pravičnega ravnotežja ugotavlja ali so ti ukrepi nujni in če so, povzročene neugodnosti ne smejo presegati zastavljenih ciljev. To delo se v iskanju gotovosti v pravu in ob spoznanju, da gre med ekonomsko svobodo in pravnim odločanjem za močno povezavo, ne izogne niti analizi ekonomskih doktrin, niti analizi vedno bolj pogostih pozivov k temeljiti prenovi kapitalizma. Razlogi, da delo vključuje tako pravni kot ekonomski vidik, izhajajo iz dejstva, da je svoboda gospodarske pobude interdisciplinarni pojem. Moralna filozofija in tudi moralna teologija, mora ekonomsko podučeno dokazovati, v nasprotnem primeru se v svojih sodbah o gospodarskih vprašanjih lahko izrodi v goli moralizem.
Keywords: svoboda gospodarske pobude, družbena vloga, javni interes, načelo sorazmernosti, notranji trg, kapitalizem, blaginja
Published in ReVIS: 25.05.2023; Views: 686; Downloads: 51
Full text (842,79 KB)

Abstract: Področje varstva osebnih podatkov prihaja z njihovo uporabo za različne namene v zadnjih letih vedno bolj v ospredje tako zakonodaje kot tudi zavedanja posameznikov. Varstvo osebnih podatkov je varovana človekova pravica in je v mislih ter na papirju EU že vse od njenega začetka. Sprva je bilo varstvo osebnih podatkov v pravne dokumente vključeno kot vidik pravice do zasebnosti, a se je skozi razvoj začelo obravnavati samostojno. Pomembna in posebej občutljiva aspekta pravice do varstva osebnih podatkov sta prenos osebnih podatkov izven meja EU in njihovo nadaljnjo obdelovanje v tretji državi. Pri tem bi namreč morala, skladno z zakonodajo EU, še vedno veljati enakovredna raven varstva osebnih podatkov. Za sam prenos EU z GDPR daje na voljo več podlag, kako se lahko le-ta izvede skladno z zakonodajo. Prek tožb, ki so bile obravnavane pred Sodiščem EU, se je izkazalo, da tretje države, predvsem ZDA, osebnim podatkov državljanov EU med in po prenosu ne nudijo zadostne ravni zaščite. Sodišče EU je v zadnji tovrstni tožbi, v zadevi Schrems II, razveljavilo podlago, na kateri so se osebni podatki iz EU prenašali v ZDA – Zasebnostni ščit − in v izreku sodbe opisalo zakaj. Na prenos na podlagi Zasebnostnega ščita se je zanašalo veliko podjetij, ki so bila zaradi razveljavitve primorana uporabiti drugo podlago, ki jo dopušča GDPR. V večini primerov so to bile standardne pogodbene klavzule. Kot posredna posledica sodbe pa so bile slednje s strani Komisije posodobljene, in sicer na način, da skušajo bolj odražati zahteve GDPR. Sodišče EU je v sodbi upravljavcem in obdelovalcem osebnih podatkov naložilo številne obveznosti. Sodišče EU je s sodbo Schrems II potrdilo visok standard, ki ga ima EU na področju varovanja osebnih podatkov, ter pognalo kolesje sprememb na obravnavanem področju. Pri tem morata teorija in praksa, tako znotraj kot tudi izven EU, sodelovati ter iskati izvedljive rešitve za zagotavljanje legalnih prenosov osebnih podatkov v tretje države.
Keywords: GDPR, osebni podatki, prenos osebnih podatkov, Schrems II, varstvo osebnih podatkov, zasebnostni ščit
Published in ReVIS: 04.01.2023; Views: 705; Downloads: 99
Full text (708,78 KB)