41. Neodvisna, nepristranska, odgovorna sodna veja oblasti – steber politične prihodnosti in vladavine prava v Evropski uniji : doktorska disertacijaMaja Cigoj, 2021, doctoral dissertation Abstract: Doktorska disertacija obravnava pomen pravice do neodvisnega, nepristranskega in odgovornega sodišča s poudarkom, usmerjenim na ohranjanje skupnih vrednot skupne celote EU. S pomočjo aksiološke raziskovalne metode in ob podpori kritičnoanalitične in primerjalno-pravne ovrednotimo obstoječo institucionalno strukturo EU. V ospredje je postavljena sodna veja oblasti. Iščemo pomanjkljivosti, ki negativno vplivajo na varstvo temeljnih pravic posameznika v EU. S ciljem, da bi raziskali možnosti oblikovanja tesnejše ustavne integracije EU, in sicer prek varstva temeljnih pravic posameznika, opazujemo v pravnem redu EU ravnanja političnih institucij EU kot snovalk smernic razvoja varstva človekovih pravic in tudi sodstva EU, s Sodiščem EU na čelu, ki predstavlja skupaj z ESČP avtoriteto nadnacionalnega sodnega varstva človekovih pravic v evropskem prostoru in transnacionalnih subjektov, na katerih leži odgovornost za ustvarjanje soft-law mehanizmov za nadaljnjo integracijo sodstva EU. Čeprav je raziskava omejena na osrednjo in vzhodno Evropo ter je vzeta v ozir le pravica do neodvisnega in nepristranskega sodišča, razkriva vse razsežnosti omejenega dostopa posameznika do Sodišča EU. To predstavlja bistveno pomanjkljivost avtonomnega sodnega varstva pravic v EU. Doktorska disertacija ponudi vsem relevantnim deležnikom model za nadgradnjo lastnega avtonomnega nadnacionalnega sistema varstva pravic iz Listine s pritožbo posameznika pred Sodiščem EU, ki bi znatno pripomogla k razvoju EU v odpornejšo, učinkovitejšo in posamezniku prijaznejšo nadnacionalno ustavno entiteto.
Keywords: institucionalna struktura EU, varstvo temeljnih pravic v EU, individualna pritožba pred Sodiščem EU, pravica do neodvisnega in nepristranskega sodišča, soft-law
Published in ReVIS: 04.01.2022; Views: 1120; Downloads: 153
 Full text (2,04 MB) |
42. |
43. |
44. |
45. |
46. Okoljski vidik centralne čistilne naprave po rekonstrukciji : diplomska nalogaSabina Vrhovnik, 2014, undergraduate thesis Abstract: Raziskovalno vprašanje ( RV ) : Kakšen je vpl iv nove tehnologije na okoljske vidike centralne čistilne naprave po rekonstrukciji? Namen: Namen raziskave je prepoznati, oceniti in ovredno titi okoljske vidike, ki so nastali po rekonstrukciji centralne čistilne naprave z membransko ( MBR ) teh nologijo čiščenja odpadne vode. Metoda: Teoretični del temelji na primarnih in sekundarnih virih domačih in tujih avtorjev. Za izpeljavo empiričnega dela je bil ustanovljen delovni tim, ki je opravil prepoznavanje, ocenjevanje in vrednotenje okoljskih vidikov na osnovi internih navodil , s katerimi podjetj e razpolaga. Navodila vsebujejo metodo in kriterije za celoten postopek ocenjevanja. Prepoznane, ocenje ne in ovrednoten e okoljske vidike smo primerjali pred rekonstrukcijo centralne čistilne naprave in po njej. Rezultati: Prepoznavanje, ocenjevanje in vrednotenje okoljskih vidikov smo dopolnili s sistematsko - dokumentiran im postopkom, ki omogoča lažjo sledljivost in uporabnost metode. Rezultati kažejo, da se je število prepoznanih okoljskih vidikov na rekonstruirani centralni čistilni napravi v primerjavi s staro bistveno povečalo. Izbira n apredn ega način a čiščenja odpadne vode z MBR tehnologijo pa se je izkazala za zelo modro odločitev. Organizacija : S pr epoznavanjem okoljskih vidikov bomo vzpodbudili ustreznost in ažurnost spremljanja zakonodaje, ki je osnova za prepoznavanje , in omogočili sledljivost. Učinkovito prepoznani okoljski vidiki in sam postopek bo izhodišče za ostale sektorje v podjetju, da se bodo prepoznavanja, ocenjevanja in vrednotenja okoljskih vidikov lotili na podoben način. Družba: Pri prepoznanih okoljskih vidik ih moramo upo števati z njimi povezane vplive na okolje in jih nadzorovati. Emisije imajo namreč vpliv tako na okolje kot na zdr avje ljudi. Z učinkovitim postopkom prepoznavanja, ocenjevanja in vrednotenja okoljski h vidikov nudimo bolj kakovosten nadzor nad emisijami, ki bi lahko imele negativen vpliv na okolje. Originalnost: Dodana vrednost diplomske nal oge je vzpodbuditi ostale s ektorje v podjetju k prepoznavanju okoljskih vidikov. V čas nastanka diplomskega dela je vključena še izdelava registra ok oljskih vidikov, ki ob vzpostavitvi standar da ISO 14001 v podjetju ni bil izdelan. Omejitve /nadaljnje raziskovanje : Literatura na tema tiko okoljskih vidikov je težje dostopna zaradi varovanja podatkov, ker imajo organizacije razvite svoje metode prepoznavanja, ocenjevan ja in vrednotenja okoljskih vidikov. Prepoznavanje, ocenjevanje in vrednotenje okoljskih vidikov je potekalo le v sektor ju za odvajanje in čiščenje odpadnih voda , in sicer na centralni čistilni napravi. V bodoče naj bi temu načinu sledili tudi ostali sektorji v podjetju.
Keywords: okolje, obremenjevanje okolja, sistemi ravnanja z okoljem, čistilne naprave, MBR tehnologije, okoljski vidiki, diplomske naloge
Published in ReVIS: 20.08.2021; Views: 907; Downloads: 0
This document has many files! More... |
47. Izboljšave modela vedenjskih kompetenc vodij v avtomobilski industriji : diplomska nalogaIrena Mislej, 2013, undergraduate thesis Abstract: Raziskovalno vprašanje (RV): Raziskava obravnava vprašanje, katerim vedenjskim kompetencam vodij srednji menedžment v podjetju v avtomobilski industriji pripisuje večji vpliv na kakovostno vodenje glede na ostale kompetence.Namen: Posodobitev modela vedenjskih kompetenc podjetja v avtomobilski industriji. Postavitev kvalitetnega nabora vedenjskih kompetenc je izrednega pomena, saj je osnova za merjenje stanja razvitosti voditeljstva v podjetju.Metoda: Uporabljen je bil anketni vprašalnik z zaprtimi vprašanji, s katerimi so bile raziskane razlike v pomembnosti med kompetencami za vodenje, ter analiza letnih osebnih razgovorov. Uporabljena sta bila osnovna statistika in grafični prikazi rezultatov.Rezultati: Srednji menedžment višje ocenjuje vedenjske kompetence vodij, ki se nanašajo na osebno integriteto, odločanje na podlagi dejstev, pozitivne medsebojne odnose, prepoznavanje dosežkov in razvoj sodelavcev. Mlajša generacija vodij srednjega menedžmenta najvišje ocenjuje vedenjske kompetence, ki določajo pozitivne medsebojne odnose.Organizacija: Povečanje zavedanja vodij, da sta skrb za razvoj zaposlenih in vzpostavitev pristnih, humanih medsebojnih odnosov izrednega pomena.Družba: Primer za izboljšanje vodenja v smeri postavitve sodobnejšega kompetenčnega modela.Originalnost: Na področju obvladovanja kompetenc gre za originalen primer izboljšanja kompetenc, saj izboljšuje kompetence v specifičnem okolju oz. izključno v obravnavanem podjetju.Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je omejena na pozitivne vedenjske kompetence vodij. Kot priložnost za nadaljnje raziskave lahko podjetje meri tudi negativne kompetence oz. slepe pege v voditeljstvu, kar bi doprineslo k popolnejši sliki stanja na področju voditeljstva v podjetju.
Keywords: kompetence, vodenje, menedžment, avtomobilska industrija, komuniciranje, diplomske naloge
Published in ReVIS: 20.08.2021; Views: 1388; Downloads: 0
This document has many files! More... |
48. Ali dober ESS projekt lahko dvigne socialni in kulturni kapital Romov v Sloveniji? : diplomska naloga visokošolskega univerzitenega [!] študijskega programa prve stopnjeSandi Horvat, 2014, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga se nanaša na vprašanje v kolikšni meri, če sploh, lahko dobro zastavljen
projekt Evropskega socialnega sklada (ESS) za Rome dvigne njihov socialni in kulturni
kapital z izvajanjem različnih aktivnosti (predvsem učne pomoči) za romske otroke in
mladino.
Stereotipno razmišljanje o Romih v Sloveniji je takšno, da so Romi neizobražena skupnost in
po večini brezposelni. Zaradi tovrstnega razmišljanja tudi domneva, da bi naj romski učenci v
šoli imeli veliko težav z osvajanjem učne snovi. Ne glede na stereotipe je romska kultura zelo
razširjena in znana, tako v Sloveniji, kakor po svetu.
Podrobneje sem raziskal do sedaj edina tovrstna projekta na področju izobraževanja za Rome
v Sloveniji in sicer projekt romskih pomočnikov (UVRVI I.) in Dvig socialnega in kulturnega
kapitala v okoljih, kjer živijo predstavniki romske skupnosti. V kolikšni meri v tako velikih
projektih sodelujejo romske organizacije? Kako v takem primeru sestaviti tim ljudi (Romov)
in finančni načrt organizacije za uspešno izvajanje ključne aktivnosti – učno pomoč učencem
Romom?
Na to temo v Sloveniji še ni bilo veliko napisanega, o uspešnosti rezultatov pa lahko govorimo
samo, če tovrstni projekti potekajo vsaj nekaj let. V Sloveniji sta dosedanja ESS projekta za
Rome na področju izobraževanja bila v večinski meri zastavljena kot izvajanje učne pomoči
romskim učencem. Izvajale pa so se tudi aktivnosti za mladino in starše za bolj uspešnejše
vključevanje v otrokov izobraževalni proces in samo družbo. Opravil sem tudi terensko delo
intervjujev s starši romskih otrok, ki so bili nekaj let vključeni v učno pomoč v omenjenih
projektih in s starši, ki svojih otrok niso vključili v aktivnosti omenjenih projektov. Na podlagi
analize intervjujev bomo dobili odgovor na vprašanje ali so tovrstne aktivnosti res ključnega
pomena pri dvigu otrokovega učnega uspeha in posledično boljše izobrazbe ter zaposlitve.
Keywords: Romi, ESS projekti, učna pomoč, učni uspeh, socialni kapital Romov, kulturni kapital Romov
Published in ReVIS: 29.07.2021; Views: 1054; Downloads: 68
Full text (1,41 MB) |
49. So slabe novice dobre novice? : diplomska naloga visokošolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnjeKarin Podgornik, 2017, undergraduate thesis Abstract: Svet je danes vedno bolj usmerjen v nove informacije, »biti na tekočem« je nujno dejstvo, kar
ni skrajno ekstremno pa je brezpomensko. Živimo v času, ko se večina ljudi boji za prihodnost
in svet vidi kot slabo okolje. Zaradi tega sem se odločila za temo, vezano na negativno
usmerjene novice.
Na podlagi virov ugotavljam, da so kljub vsemu mediji eno izmed glavnih vodil družbe in
oblikovalci našega mišljenja. V splošnem velja, da v medijih prevladujejo negativne zgodbe,
vendar je na koncu tudi občinstvo tisto, ki spodbuja medije k pisanju in poročanju v določeni
smeri.
V teoretičnem delu diplomske naloge so opisani glavni pojmi, ki se navezujejo na medije,
novinarstvo in njihove objave. Zajeti so tudi dejavniki, ki lahko vplivajo na medijske objave ter
opredelitev negativno naravnanih novic, kar je pomembno za razumevanje pri nadaljnji
raziskavi. V empiričnem delu odgovarjam na vprašanje, ali prevladujejo negativno naravnane
izpostavljene novice dnevnih časopisov. Odgovor na to vprašanje sem pridobila preko analize
naslovnic dnevnih časopisov. Ker me zanima tudi vključenost, poznavanje in mnenje občinstva
o medijih, sem izvedla anketo. S pomočjo ankete, s krajevno opredeljenim priložnostnim
vzorcem, sem dobila odgovore, koliko ljudje spremljajo medije, kateri vir je največ uporabljen,
kako naravnani prispevki so bolj brani ter kakšen odnos imajo bralci do medijskih objav.
Keywords: mediji, občinstvo, branost, negativnost, novice, časopisi, diplomske naloge
Published in ReVIS: 29.07.2021; Views: 776; Downloads: 95
Full text (1,81 MB) |
50. Ocena dela in zaupanja do slovenskih institucij v boju proti korupciji : diplomska naloga visokošolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnjeAndraž Stibilj, 2013, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga analizira stopnjo zaupanja in dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje stališč
slovenskih državljanov v tri najpomembnejše institucije za boj proti korupciji (sodišča,
policija in komisija za preprečevanje korupcije) ter jih primerja s samooceno predstavnikov
navedenih institucij. Sestavljena je iz teoretičnega in empiričnega dela.
V teoretičnem delu sem nakazalmetodološki načrt, ki vsebuje opredelitev uporabljenih
raziskovalnih metod, na podlagi katerih sem preverjal postavljene hipoteze, izpeljane iz
raziskovalnih vprašanj. Predstavil sem pojmovno podlago besede korupcija in vse, kar sodi
zraven tematskega področja. Najprej sem se osredotočil na definicijo besede korupcija, ki je
problematična zaradi različnosti poimenovanja med institucijami in avtorji, ki jo v svojih
delih obravnavajo. Sledijo vrste in vzroki korupcije, preprečevanje in odpravljanje korupcije,
protikorupcijske strategije ter posledice le-te. Četrto poglavje zajema izključno vsebinsko
področje korupcije v Sloveniji. Temelji predvsem na poročilu komisije za preprečevanje
korupcije, oceni možnosti razvoja korupcije v Sloveniji, ter predstavitvi slovenskih organov
in institucij za boj proti korupciji. Temu je dodana še statistika in področje prijav, pogoji
preprečevanja korupcije, ter slovenska zakonodaja, ki ureja preprečevanje korupcije.Sledi
empirični del, ki je sestavljen iz kvantitativnega in kvalitativnega dela raziskave. Pri
kvantitativnem delu sem oceno dela in dejavnike zaupanja v slovenske institucije ugotavljal s
pomočjo spremenljivk iz raziskave Stališča o korupciji 2009 iz leta 2010, ki jo je izvedel
Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij. S pomočjo hipotez sem
ugotavljal, kako slovenska javnost ocenjuje delovanje institucij za boj proti korupciji, kateri
so dejavniki, ki vplivajo na negativno mnenje o delu institucij in na to, da je korupcija velik
problem v Sloveniji. Poleg tega me je zanimalo, kateri izmed institucij anketiranci najprej
podajo prijavo korupcije. Ko sem izvedel vse statistične analize, sem hipoteze potrdil oziroma
zavrnil, ter odgovore primerjal s samooceno dela vseh treh institucij iz kvalitativnega dela
raziskave. Tu sem opravil intervjuje s tremi predstavniki institucij, kar mi je omogočilo
dodatno širino oziroma pregled nad zastavljeno problematiko. V zaključku diplomske naloge
sem podal še sklepe in ugotovitve preverjanja postavljenih hipotez ter se opredelil do
obravnavane problematike.
Keywords: korupcija, zaupanje, dejavniki, sodišča, policija, komisija za preprečevanje korupcije
Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 958; Downloads: 109
Full text (1,25 MB) |
