131. |
132. |
133. |
134. |
135. |
136. Medameriški sistem varstva človekovih pravicTamara Curk, 2018 Abstract: Magistrska naloga podrobneje prikazuje pregled medameriškega sistema varstva človekovih pravic. Največji poudarek je na pravni podlagi medameriškega sistema varstva človekovih pravic ter glavnih organih, zadolženih za učinkovito spodbujanje, varovanje in nadzor človekovih pravic na zahodni polobli. Opredeljeni predmet raziskave je podprt tudi s sodno prakso. Obravnavana tematika sodi na področje mednarodnega prava človekovih pravic, ki ureja razmerja med državami in njim podobnimi organizacijami (OAD), delujočimi na podlagi sporazumov, mednarodnih pogodb, konvencij in drugih aktov. Mednarodno pravo človekovih pravic določa obveznosti držav, da delujejo na določen način ali da se vzdržijo določenih dejanj ter da spodbujajo in varujejo človekove pravice in temeljne svoboščine posameznikov ali skupin. V okviru Organizacije ameriških držav so ameriške države sprejele vrsto pravnih aktov, ki so podlaga regionalnega sistema za spodbujanje in varstvo človekovih pravic, poznanega kot medameriški sistem človekovih pravic. Regionalni sistemi pomembno prispevajo k varstvu človekovih pravic in predstavljajo dopolnitev mednarodnega sistema človekovih pravic. Začetki sistema segajo v leto 1948, ko je bila sprejeta Ameriška deklaracija o pravicah in dolžnostih. Sprejeta je bila v času po drugi svetovni vojni, ko je prišlo do hudih kršitev človekovih pravic. Poleg slednje je ključni akt tudi Ameriška konvencija o človekovih pravicah. Sprejeta je bila z namenom, da se ljudem na zahodni polobli zagotovi najboljša možna zaščita. Zato je nujno, da se Ameriška konvencija o človekovih pravicah in vsi drugi medameriški akti o človekovih pravicah ratificirajo. Prav ratifikacija pravnih aktov pa je, ugotavljam v magistrski nalogi eden od velikih težav zahodne poloble.
Found in: osebi
Published: 20.09.2018; Views: 3442; Downloads: 245
 Fulltext (955,98 KB) |
137. |
138. |
139. Ustavni vidik omejevanja delavskega soupravljanja v zavarovalnicahIvan Sotošek, 2017 Abstract: Sodelovanje delavcev pri upravljanju oz. delavsko soupravljanje, kot ga poimenujem v magistrski nalogi, pomeni tudi soudeležbo (participacijo) delavcev v določenih organih, konkretno v organih upravljanja zavarovalnic. Čeprav Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju načeloma dopušča drugačno ureditev delavskega soupravljanja v zavarovalnicah, se postavlja resno vprašanje utemeljenosti zaostrenih pogojev, ki jih ureja Zakon o zavarovalništvu za funkcije delavskih predstavnikov v upravnem in/ali nadzornem organu. V pričujoči magistrski nalogi sem izpostavil ustavni vidik omejevanja delavskega soupravljanja v zavarovalnicah z namenom, da opozorim na prekomerno poseganje v ustavno varovane pravice, zlasti z vidika enakosti pred zakonom in pravice do soodločanja. Pravna enakost prepoveduje samovoljno diskriminacijo tako pri pripravi - oblikovanju kot uporabi prava. Neenako obravnavanje podobnih položajev je dopustno le v primerih, kjer obstaja stvaren in utemeljen razlog. Takih razlogov magistrska naloga ne pripozna, ampak opozori na sporna neskladja posebne zakonske ureditve z ustavnimi normami in standardi ter prikaže konsistentne rešitve med zakonskimi predpisi in odnos teh predpisov do ustavne ter evropske ureditve, ko gre za delavsko soupravljanje v organih zavarovalnic.
Found in: osebi
Published: 26.09.2018; Views: 2586; Downloads: 132
Fulltext (1,47 MB) |
140. |
