21. Predstavitev odločitev Meddržavnega sodišča v Haagu o imuniteti diplomatov in državnih funkcionarjev : diplomsko deloTim Bučan, 2021, undergraduate thesis Abstract: Avtor se v svojem diplomskem delu loti vprašanja imunitete diplomatov in visokih državnih funkcionarjev, predvsem pred kazensko jurisdikcijo tujih držav. Na začetku dela avtor najprej predstavi nekatere osnovne pojme, katerih opredelitev in razumevanje je po mnenju avtorja ključno za razumevanje obravnavane teme. Samo jedro diplomskega dela sestavljajo predstavitve in obravnavanja nekaterih bolj odmevnih odločitev Mednarodnega sodišča v Haagu v povezavi s problematiko imunitete visokih državnih funkcionarjev. Obravnavani primeri v diplomskem delu so: Arrest warrant case, (Demokratična Republika Kongo v. Belgija, 2002), Certain Questions of Mutual Assistance in Criminal Matters (Džibuti v. Francija, 2008), Immunities and Criminal Proceedings (Ekvatorialna Gvineja v. Francija, 2018) in Jurisdictional Immunities of the State (Nemčija v. Italija; posreduje Grčija, 2012). Vse štiri primere avtor najprej kratko povzame, nato pa se poglobi v odločitve sodišča, pri čemer se fokusira predvsem na vprašanja imunitete pred kazensko jurisdikcijo tujih držav in njenih upravičencev. V nadaljevanju s primerjalno metodo navede skupne točke v odločitvah Meddržavnega sodišča v Haagu, ter morebitne divergence med njimi. Pri tem, kot delno tudi med samo analizo primerov, si avtor pomaga z različnimi relevantnimi pravnimi akti kot tudi strokovno literaturo. Končno avtor povzame ugotovitve, do katerih je prišel z analizo omenjenih primerov, ter poda svoje mnenje glede obravnavane problematike.
Keywords: imuniteta, diplomati, državni funkcionarji, odločitve Meddržavnega sodišča v Haagu, kazenska jurisdikcija tujih držav, mednarodno običajno pravo
Published in ReVIS: 31.03.2022; Views: 937; Downloads: 64
 Full text (472,37 KB) |
22. 75 let OZN – dosežki in nemoč : magistrsko deloPia Ternovec, 2021, master's thesis Abstract: Organizacija združenih narodov, poznana pod kratico OZN, je mednarodna organizacija, katere del je 193 držav sveta. Ustanovljena je bila 24. oktobra 1945 s strani 51 držav, ki so se po vojni zavezale k varovanju in ohranjanju mednarodnega miru in varnosti, razvijanju prijateljskih odnosov med narodi, uresničevanju mednarodnega sodelovanja ter spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Sedež organizacije se nahaja v New Yorku, njen aktualni generalni sekretar pa je António Guterres. Magistrsko delo je posvečeno predstavitvi OZN, s poudarkom na njenih dosežkih ter nemoči, s katerimi se je soočala v svojih petinsedemdesetih letih obstoja. To je bilo doseženo s pomočjo več različnih metod, in sicer deskriptivne, analitične, sintetične, induktivno-deduktivne metode ter metode kompilacije. V magistrskem delu pa se obenem skuša potrditi tudi tri temeljne hipoteze, med katerimi je recimo ta, da je OZN v svojih petinsedemdesetih letih delovanja za seboj pustila skupek pozitivnih in negativnih posledic. Namen magistrskega dela je prikazati delovanje OZN v svojih petinsedemdesetih letih obstoja. V uvodnem delu je definiran pomen OZN v svetu. V jedru magistrskega dela sledi kratka predstavitev organizacije, kjer so opisani njeni poglavitni organi, specializirane agencije in ostale mednarodne organizacije. Nato se preide na bistvo magistrskega dela, kjer so v obravnavi dosežki in nemoč OZN. Eden izmed njenih ključnih dosežkov je predvsem ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, spodbujanje in spoštovanje človekovih pravic. V povezavi s svojimi dosežki in nemočjo pa je bila organizacija deležna tudi številnih kritik: od moralne in filozofske kritike, kritike učinkovitosti do diplomatske in politične kritike.
Keywords: dosežki Organizacije združenih narodov, nemoč Organizacije združenih narodov, mir in varnost, človekove pravice, mednarodno pravo
Published in ReVIS: 07.01.2022; Views: 914; Downloads: 97
Full text (919,52 KB) |
23. Primerjava Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča in osnutka mednarodne konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločinov zoper človečnost : magistrsko deloSara Drakulić, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu bo predstavljena primerjava med Rimskim statutom Mednarodnega kazenskega sodišča ter osnutkom mednarodne konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločinov zoper človečnost. Gre za področje mednarodnega kazenskega prava, ki se je razvilo predvsem v zadnjih 100 letih. Med njegove največje uspehe štejemo ravno ustanovitev MKS. To je pristojno za preganjanje štirih glavnih kaznivih dejanj: genocida, vojnih hudodelstev, agresije in zločinov proti človečnosti. Magistrsko delo se bo osredotočalo predvsem na proučevanje zločinov proti človečnosti v Rimskem statutu in osnutku mednarodne konvencije, ki ga je zasnovala KMP. V ta namen bodo uporabljene nekatere znanstvene metode, med njimi deskriptivna metoda, s katero bo podan opis zgodovinskih mejnikov v razvoju mednarodnega kazenskega prava, sintetična metoda, s katero se bo preko več vidikov zločinov zoper človečnost skušala podati enotna razlaga, komparativna metoda, s katero bo izvedena primerjava dveh mednarodnih dokumentov na temo zločinov zoper človečnost, ter kompilacijska metoda, s katero se bo navajalo navedbe in citate drugih avtorjev. Namen magistrskega dela je predstavitev primerjave Rimskega statuta in osnutka mednarodne konvencije. Zločini zoper človečnost so namreč že definirani v Rimskem statutu, osnutek mednarodne konvencije pa na drugi strani predstavlja poskus ustvarjanja univerzalne konvencije na temo zločinov zoper človečnost, ki bi pripomogla k uspešnejšemu preganjanju teh zločinov. Cilj magistrskega dela je zajeti vse podobnosti in razlike med tema dokumentoma, ju pred tem podrobno razdelati in predstaviti mehanizme, s katerimi bodo države lažje preganjale zločine zoper človečnost. Magistrsko delo bo pripomoglo k poglobljenemu razumevanju zločinov zoper človečnost.
Keywords: Mednarodno kazensko sodišče, Rimski statut, zločini zoper človečnost, Komisija za mednarodno pravo, Združeni narodi
Published in ReVIS: 05.01.2022; Views: 1000; Downloads: 79
Full text (678,33 KB) |
24. Odnos med notranjim in mednarodnim pravom v ustavni ureditvi Republike Slovenije : diplomsko deloTijana Pejović, 2021, undergraduate thesis Abstract: Mednarodno pravo je horizontalni pravni sistem, ki temelji in ureja predvsem odnose in obveznosti med neodvisnimi in suverenimi državami. Suverene države določajo svoj pravni red navznoter, z mednarodnim pravom pa določajo medsebojne odnose. Mednarodno pravo bo veljalo takrat, ko ga bo država z ratifikacijo prenesla v svoj pravni red. Teoretiki so razvili dva temeljna pogleda, katera pravila veljajo in katero bo prevladalo v primeru konflikta med njima, ki veljata še danes. Iz določbe 8. člena Ustave RS izhaja temeljno izhodišče slovenske ureditve, in sicer da sta notranje in mednarodno pravo ločena pravna sistema in vzporedno obstoječa. Slovenija ima torej dualistični odnos do mednarodnega prava, kar pomeni, da ima dva pravna reda, in sicer slovenski in mednarodni. Da mednarodno pravo vstopi v nacionalni red, je za to potrebna ratifikacija. Ali bo država sprejela monistični ali dualistični odnos, je odvisno od ustavnega reda vsake države. V primeru dualističnega koncepta, kjer mednarodno pravo postane del notranjega prava, je treba mednarodno pravo prenesti, in sicer s transformacijo ali adopcijo. Ustavno sodišče presoja skladnost zakonov in drugih predpisov. Namen presoje ustavnost mednarodne pogodbe je preprečiti, da bi bila v notranji pravni red prenešena mednarodna pogodbena obveznost, ki je v nasprotju z ustavo. Zakonodajalec je dolžan pravni red uskladiti z mednarodnim pravom, saj če mednarodnopravna določila niso usklajena z ustavo, so brez pravnih učinkov. Mednarodno pravo torej ločujemo od notranjega prava, vendar sta v neposredni povezavi in skupaj tvorita celovit pravni sistem
Keywords: mednarodno pravo, odnos, mednarodne pogodbe, ratifikacija, ustavno sodišče.
Published in ReVIS: 23.07.2021; Views: 1118; Downloads: 106
Full text (754,35 KB) |
25. Razvoj mednarodnega prava nadzračnega prostora : diplomsko deloLaura Glaner, 2020, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi želimo bralcem predstaviti mednarodnopravni razvoj prava nadzračnega prostora in njegov pomen za sodobno družbo. V prvem delu predstavljamo zgodovinski okvir, ki je pripeljal do poznavanja formalnih pravnih virov nadzračnega prostora in načel, ki se v mednarodnem prostoru implicirajo skupaj z uporabo doktrine res communis omnium. V osrednjem delu pozornost namenjamo tematiki nacionalnih pravnih sistemov, njihovem vplivu in pravni urejenost nacionalnih prav posameznih držav na področju prava nadzračnega prostora. Opisujemo, kako sta na razvoj prava nadzračnega prostora vplivali vesoljska zakonodaja in vesoljska politika. Predstavljamo pomen tako imenovane vesoljske diplomacije, ki se je razvila v zadnjih petdesetih letih in postaja v sodobni družbi vse bolj pomembna. Ker je področje prava nadzračnega prostora še dokaj neraziskano in ker ne vemo, kakšna pravna vprašanja bo potrebno reševati v prihodnje, v diplomskem delu opisujemo tudi tehnike reševanja sporov na področju prava nadzračnega prostora. V zadnjem delu predstavljamo razvojne tematike in prihodnost, ki naj bi čakala pravno skupnost. Bomo nekoč z razvojem tehnologije lahko prav vsi potovali v vesolje? Bo zaradi napredka tehnologije in stremenja človeštva k odkrivanju novih skritih delov nadzračnega prostora potrebno posodobiti, spremeniti ali razviti nove formalne pravne vire v mednarodni skupnosti?
Keywords: mednarodno pravo, nadzračni prostor, vesoljske tehnologije, sporazumi o nadzračnem prostoru, načela mednarodnega prava nadzračnega prostora, res communis omnium
Published in ReVIS: 23.07.2021; Views: 1093; Downloads: 121
Full text (598,99 KB) |
26. Je ISIS država? : diplomsko deloEva Lukančič, 2020, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je predstavljeno, kaj je ISIS in opredelitev vprašanja, ali je ISIS oz. danes IS, priznana kot država. 1. člen Montevidejske konference določa štiri kriterije za nastanek nove države. To so prebivalstvo, ozemlje, lastna vlada in sposobnost sodelovanja z drugimi državami. Pri nastajanju držav pa ima prav tako zelo pomembno vlogo mednarodno pravo, ki pa ga ISIS pravno ne upošteva. V prvem delu diplomske naloge so postavljene tri hipoteze, ki bodo s pravno analitično metodo potrjene ali zavržene. V osrednjem delu je predstavljen pojem mednarodnega prava in zakaj je pomemben pri nastajanju novih držav. Opisana so načela mednarodnega prava, na katerih temelji mednarodni red in jih morajo spoštovati vse države v mednarodnih odnosih. Prav tako je opisano, katere kriterije država potrebuje za nastanek in kako se prizna novo nastalo državo. V osrednjem delu je predstavljena tudi ISIS, in sicer kako je nastala in se skozi zgodovino razvijala. Opredeljeno je, od kje se ISIS financira, kaj je njen cilj, s čim dosegajo svoje cilje in kako izvajajo medijsko propagando za pridobivanje novih pripadnikov. Za dosego svojih ciljev uporabljajo tudi terorizem, s katerim pa kršijo človekove pravice. V nadaljevanju je zato predstavljen tudi pojem terorizma, njegove značilnosti in kršenje človekovih pravic. Ker pa terorizem krši mednarodno pravo, je opisano tudi, kako se mednarodna skupnost bori proti terorizmu in kršenju človekovih pravic. Evropski parlament je sprejel številne resolucije na temo človekovih pravic in Islamske države. V okviru opredeljenih resolucij Evropskega parlamenta je v zadnjem delu diplomskega dela opravljena pravna analitična metoda
Keywords: ISIS, mednarodno pravo, država, nastanek države, človekove pravice
Published in ReVIS: 19.07.2021; Views: 1085; Downloads: 101
Full text (682,25 KB) |
27. Vpliv transnacionalnega prava na preobrazbo države : doktorska disertacijaPolona Batagelj, 2020, doctoral dissertation Abstract: Dejstvo je, da je obdobje moderne zamenjalo obdobje postmoderne, kar prinaša predvsem na pravnem področju številne spremembe in nove značilnosti. Država je postala le ena izmed ustvarjalk prava in na državno ozemlje je počasi začelo vstopati transnacionalno pravo. To pravo ustvarja preko številnih nedržavnih in vse bolj funkcionalnih akterjev in institucij nova pravila, pri čemer država in še manj državljani največkrat ne sodelujejo, vendar jih morajo kljub temu spoštovati enako kot državna pravila. Transnacionalno pravo je še dokaj nepoznano (in včasih celo zanikano) pravo, ki pa pomembno vpliva na preobrazbo države (v smislu njene suverenosti, demokracije, načela pravne države, človekovih pravic, institucij) in državnega prava (njegove hierarhije, skladnosti, stabilnosti, jasnosti, predvidljivosti). Ti vplivi in učinki hudo kršijo marsikatero pravico državljanov, v nekaterih primerih pa lahko celo povzročijo nižanje splošne kakovosti življenja v državi. Obenem transnacionalno pravo ne prinaša vedno le grožnje, ampak lahko prinese tudi nove priložnosti in pozitivna prestrukturiranja v državi. Prav zato morajo postmoderne države razmišljati o tem, kako bi lahko čim bolje izkoristile priložnosti transnacionalnega prava in hkrati omejile njegove negativne vplive oz. kako bi lahko v svoji ureditvi čim bolje povezale moderne in postmoderne elemente. Eno izmed rešitev zagotovo predstavljajo spremembe v pravnem izobraževanju, ki bi prinesle novo znanje o transnacionalnem pravu, predvsem pa zavedanje o njegovem obstoju in pomembnosti. Z boljšo pravno izobrazbo o transnacionalnem pravu bi tako lažje dosegli ustrezen dialog med modernimi in postmodernimi trendi na način, da bi države v kar največji meri ohranjale svojo suverenost, demokratičnost in druge pomembne vrednote ter hkrati svoja šibka državna področja izboljšale s pomočjo ustreznih transnacionalnih norm. Tako bi (pravni) svet postal boljši in pravičnejši.
Keywords: država, transnacionalno pravo, mednarodno pravo, moderna, postmoderna, disertacije
Published in ReVIS: 09.06.2021; Views: 1544; Downloads: 246
Full text (2,42 MB) |
28. Diplomatska zaščita družbenikov gospodarskih družb : doktorska disertacijaDamjan Mihevc, 2020, doctoral dissertation Abstract: Institut diplomatske zaščite se je oblikoval skozi stoletja in je v zadnjem obdobju dozorel za to, da ga države preko postopka kodifikacije v Organizaciji združenih narodov (OZN) sprejmejo v obliki konvencije, ki bi jo kasneje države tudi ratificirale. S tem bi ta institut postal pravno zavezujoč za vse te države, kar bi vneslo v mednarodno gospodarstvo in trgovino zaščito, ki jo potrebujejo pravni in fizični subjekti pri delovanju v tujih državah. V tej doktorski disertaciji se je poskušalo predstaviti predvsem institut diplomatske zaščite z vidika družbenikov gospodarskih družb. Predstavilo se je dosedanjo prakso Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ) in postopek kodifikacije, ki je potekala v okviru Komisije za mednarodno pravo pri OZN (ILC). Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja je postopek kodifikacije dobil velik zagon, ki je pripeljal do tega, da je bil v okviru OZN sprejet celo Osnutek členov o diplomatski zaščiti (DADP). Vendar pa so se, morda tudi zaradi gospodarske krize, ki se je začela leta 2008, stališča držav spremenila oz. postala vsaj bolj zadržana. Države, ki so do takrat aktivno podpirale postopek kodifikacije instituta diplomatske zaščite, so od takrat naprej začele zavzemati bolj zadržana stališča glede nadaljnjega postopka kodifikacije. Doktorska disertacija predstavlja in analizira stališča držav skozi potek kodifikacije v okviru OZN ter stališča mednarodnopravne stroke v povezavi s posameznimi pomembnimi primeri, ki so se že vodili pred Meddržavnim sodiščem v zvezi z družbeniki gospodarskih družb. Ravno tako prikaže vpliv teh primerov na oblikovanje osnutka členov o diplomatski zaščiti in njegovo kasnejšo uporabo v praksi Meddržavnega sodišča v zvezi z obravnavanjem družbenikov.
Keywords: gospodarske družbe, mednarodno pravo, meddržavna sodišča, kodifikacija
Published in ReVIS: 04.06.2021; Views: 1212; Downloads: 0 |
29. Vpliv mednarodnega jedrskega prava na državno suverenost : magistrsko deloMartin Hrup, 2020, master's thesis Abstract: Jedrska energija predstavlja vir koristi za človeka, hkrati pa tudi izjemno nevarnost, v ko ni uporabljena v miroljubne namene. Iz tega razloga je izjemnega pomena regulacija uporabe jedrske energije ter vzpostavitev mehanizmov, ki omogočajo učinkovit nadzor nad uporabo jedrskega materiala. Takšna regulacija pa neizogibno trči ob državno suverenost. Države so prisiljene v samoomejevanje izvrševanja suverenih pravic, da bi dosegle osnovna cilja regulacije % enakopravno izkoriščanje jedrske energije in kolektivno varnost. Metode pravne razlage so uporabljene za analizo mednarodnih pogodb, zgodovinska metoda za predstavitev razvoja jedrskega prava. Logične metode so uporabljene za identifikacijo pravic, ki državi pripadajo kot suvereni entiteti. Metodi analize in sinteze sta uporabljeni za predstavitev suverenosti in jedrskega prava ter iskanje vzorcev poseganja jedrskega prava v suverenost. Metodi indukcije in dedukcije sta uporabljeni za analizo splošnega vpliva mednarodnega jedrskega prava na državno suverenost in analizo vplivov na suverenost Slovenije. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali mednarodno jedrsko pravo posega v državno suverenost. Rezultati raziskave pokažejo, da mednarodno jedrsko pravo posega v državno suverenost, da je rezultat samoomejevanja držav, predvsem z namenom zagotavljanja kolektivne varnosti, in da med drugim posega v nekatere temeljne pravice države. Magistrsko delo ponuja nov, bolj celovit pogled na vpliv mednarodnega jedrskega prava na državno suverenost in predstavlja uporaben prispevek k teoriji. Analizo je bilo potrebno omejiti na izbrane pravne vire, vendar kljub temu zajema vsa temeljna področja jedrskega prava % jedrsko varnost, pomoč v primeru jedrske nesreče in izmenjavo informacij, odgovornost za jedrsko škodo in preprečevanje proliferacije jedrskega orožja.
Keywords: suverenost, omejevanje suverenosti, mednarodno pravo, jedrsko pravo, jedrska energija
Published in ReVIS: 10.03.2021; Views: 1775; Downloads: 178
Full text (3,21 MB) |
30. Mednarodno okoljsko pravni vidiki problema prenaseljenosti : diplomsko deloMaja Matičič, 2020, undergraduate thesis Abstract: Svetovno okolje se vedno hitreje spreminja % gozdovi izginjajo, gladina morja se dviga, ledeniki se topijo, zrak in voda pa postajata vedno bolj onesnažena. Vendar pa se okolje ne spreminja le samo od sebe. Velik del krivde za okoljsko problematiko nosimo ljudje, in sicer že zaradi števila, ki nas danes živi na svetu. Trenutno nas je že skoraj 7,8 milijarde, to število pa kljub upadanju stopnje rodnosti vztrajno narašča. Tako stanje ne omogoča več trajnostnega obnavljanja okolja % prenaseljenost pa tudi same potrošne navade ljudi so namreč dejavniki, ki škodujejo zdravemu okolju. Namen tega diplomskega dela je bilo v prvem delu vzpostaviti povezavo med prenaseljenostjo in okoljskimi izzivi ter v drugem delu raziskati, kakšne so možnosti reševanja problematike. To je bilo storjeno preko analize svetovnega prebivalstva in raziskav številnih mednarodnih organizacij. Ugotovila sem, da je število prebivalstva zares dejavnik, ki negativno vpliva na okolje, ter da se kljub vedno glasnejšemu opozarjanju s strani okoljevarstvenikov na negativen vpliv prenaseljenosti zakonodajalci zaradi strahu pred pretiranimi ukrepi in poseganjem v posameznikove človekove pravice, reševanju vprašanja izogibajo. Mednarodne organizacije sicer opozarjajo na težave in poskušajo reševati problematiko, vendar pa so pri tem omejene na suverene odločitve držav, človekove pravice in podobno. Direktnih hitrih rešitev torej ni % na vseh ljudeh je družbena obveznost, da poskrbimo za to, da se o prenaseljenosti začne bolj resno govoriti in opozarjati na okoljske posledice, ki jih ljudje povzročamo s prekomernim razmnoževanjem in prekomerno potrošnjo dobrin.
Keywords: okoljsko pravo, prenaseljenost, populacijska politika, mednarodno pravo, demografske spremembe
Published in ReVIS: 09.03.2021; Views: 1230; Downloads: 107
Full text (1,96 MB) |
