31. Status Kosova v mednarodni skupnosti : diplomsko deloUroš Vukosavljević, 2020, undergraduate thesis Abstract: O statusu Kosova je bilo že veliko povedanega in čeprav je ta določen s konkretnimi mednarodnimi pogodbami, je kljub temu v širši javnosti še vedno sporno, ali gre za neodvisno državo, južno srbsko pokrajino ali mednarodni protektorat. Takšen položaj vpliva na kakovost življenja ljudi na Kosovu, zavira ekonomski in politični razvoj Srbije ter sosednih držav, spodkopava avtoriteto mednarodnega prava in ustvarja ploden teren za geopolitične igre velikih sil. Namen raziskave je ugotoviti status Kosova, kot ga določajo mednarodne pogodbe, ter oceniti, ali Kosovo v takšni obliki sploh izpolnjuje kriterije državnosti in ali se lahko na osnovi enostranskih potez oblikuje moderna država v skladu z mednarodnim pravom. Raziskava se zaradi narave tematike skozi celotno nalogo naslanja na razmerja med temeljnimi načeli mednarodnega prava. V nalogi je predstavljen status Kosova v mednarodni skupnosti in ugotovljeno, da Kosovo z enostranskimi potezami ne more postati sodobna suverena država. Pri raziskovanju so bile uporabljene sistematična zgodovinska, deskriptivna, deduktivna, analitična, primerjalna in na koncu sintetična metoda. Prihodnji status Kosova bo pomemben predvsem zaradi njegove vloge v ekonomskem povezovanju na Balkanu in širitvi evroatlantskega vojaško-političnega prostora, način njegove določitve pa bo postavil standarde za prihodnja reševanja tako zapletenih primerov.
Keywords: Kosovo, Srbija, mednarodno pravo, mednarodna skupnost, oploditev samskih žensk
Published in ReVIS: 16.02.2021; Views: 1766; Downloads: 125
 Full text (1,22 MB) |
32. Uporaba "otrok-vojakov" v luči mednarodnega prava : diplomsko deloPetja Milješić, 2020, undergraduate thesis Abstract: Skozi zgodovino je bila uporaba otrok v oboroženih spopadih vedno prisotna, tako v pomožnih kot tudi v direktnih vlogah. V mednarodnem pravu se prvič pojavi potreba po zaščiti otrokovih pravic z Ženevsko konvencijo o otrokovih pravicah leta 1924. Kasneje se je varstvo poglobilo in leta 1977 se v obeh protokolih k Ženevski konvenciji izpostavi rekrutiranje in uporabo otrok v spopadih. Leta 1989 Konvencija o otrokovih pravicah prvič definira otroka kot vsako osebo, mlajšo od 18 let. S Konvencijo 182 je Mednarodna organizacija dela leta 1999 uvrstila obvezno rekrutiranje mlajših od 18 let med najhujše oblike otroškega dela. Leta 2000 je bil sprejet Izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah iz leta 1989 glede udeležbe otrok v oboroženih spopadih ali OPAC. Težava je, da postavlja dvojne standarde, ene za vladne oborožene sile, druge za nevladne oborožene skupine. Leta 2002 Rimski statut uvrsti rekrutiranje in uporabo otrok, mlajših od 15 let, med vojne zločine. S Pariškimi načeli in Pariškimi zavezami iz leta 2007 so se za "otroke-vojake" zavzele države, mednarodne in nevladne organizacije iz celega sveta, na čelu z Unicefom. Zasnovali so osnovo, ki nalaga nove smernice in praktične ukrepe v skladu z novejšimi mednarodnimi standardi, za izpust, razorožitev in reintegracijo. Odgovorne za rekrutiranje je obsodilo Mednarodno kazensko sodišče. Posebno sodišče za Sierro Leone pa je imelo pristojnost tudi nad "otroki-vojaki", starimi 15-18 let. Na te otroke je treba gledati kot na žrtve in jih obravnavati z dostojanstvom ter si prizadevati za njihovo reintegracijo.
Keywords: otroci vojaki, mednarodno pravo, oboroženi spopadi, otrokove pravice
Published in ReVIS: 11.01.2021; Views: 1571; Downloads: 193
Full text (465,23 KB) |
33. Status zapornikov v Guantanamu : magistrsko deloHeidi Hrvatin, 2015, master's thesis Keywords: mednarodno pravo, boj proti terorizmu, zapor, zaporniki, vojni ujetniki, človekove pravice, prepoved mučenja, izredne izročitve, vojaške komisije, Domovinski zakon iz leta 2006, Ženevske konvencije, Guantanamo
Published in ReVIS: 29.07.2020; Views: 1976; Downloads: 77
Full text (1,21 MB) |
34. Mednarodna sredstva mirnega reševanja mejnih in delimitacijskih sporov : magistrsko deloTomaž Bergant, master's thesis Keywords: mednarodno pravo, sredstva mirnega reševanja mednarodnih sporov, mednarodni spor, diplomatska sredstva, pravna sredstva, sodno reševanje sporov, arbitraža, pogajanja, mediacija, regionalni organi
Published in ReVIS: 07.07.2020; Views: 1804; Downloads: 78
Full text (730,50 KB) |
35. |
36. Nastanek države v mednarodnem pravu : magistrsko deloPolona Mlakar, 2019, master's thesis Abstract: Magistrsko delo sistematično obravnava montevidejske kriterije za nastanek države, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o nastanku države. Poleg klasičnih montevidejskih kriterijev, osnovanih na načelu učinkovitosti, smo obravnavali tudi dodatne relevantne kriterije. Podrobneje smo proučili dodatni kriterij priznanja, razlike med deklaratorno ter konstitutivno teorijo in učinke kolektivnega (ne)priznanja. Obravnavali smo tudi razmerje med državnostjo in samoodločbo. O tej smo ugotavljali, ali jo uvrščamo med pravice ali načela. Z deduktivno-analitično metodo smo tako ugotovili, da nastanek države spada na področje mednarodnega prava, razen nekaterih izjem v povezavi s tem. Deskriptivna metoda nam je koristila za opis vseh kriterijev v povezavi z nastankom države, uvrščanje samoodločbe ter za opis mednarodnopravnih pogojev za nastanek države. Prav tako smo z opisno metodo proučili načine nastankov držav in entitet s posebnimi statusi. S primerjalno-pravno metodo smo utemeljili, kateri kriteriji za nastanek države so bili uporabljeni na konkretnih primerih. Z zgodovinsko metodo pa smo si kronološko prikazali uporabo kriterijev in drugih institutov na konkretnih primerih, pred drugo svetovno vojno in po njej. Na podlagi uporabljenih metod smo tako nazorno prikazali, da je kljub pravno določenim kriterijem včasih težko določiti, kdaj država dejansko nastane, se nadaljuje ali izumre. Proces nastanka držav tako še vedno ni popolnoma zaključen, kar je zanimivo za prihodnost obstanka države kot subjekta mednarodnega prava.
Keywords: montevidejski kriteriji, nastanek države, državnost, mednarodno javno pravo, načelo učinkovitosti
Published in ReVIS: 11.03.2020; Views: 2630; Downloads: 187
Full text (795,30 KB) |
37. Prepoved suženjstva in novodobno suženjstvo : magistrsko deloKaja Kramar, 2018, master's thesis Abstract: Zadnji dve stoletji in pol sta bili priča izredni spremembi v dojemanju in sprejemanju pojma suženjstva. Vzroki, ki so skozi zgodovino pripeljali do prepovedi suženjstva, so različni. Rečemo lahko, da se s prepovedjo suženjstvo v svetu ni končalo, temveč je dobilo nove razsežnosti in oblike. Današnje suženjstvo je globalizirano, kar pomeni, da so si oblike suženjstva v različnih delih sveta vedno bolj podobne. Vedno bolj so si podobni načini izkoriščanja, ki jih uporabljajo izkoriščevalci, in vloga, ki jo v državnih ekonomijah zasedajo sužnji % da jim prinašajo dobiček. Dejstvo je, da so rasne razlike med ljudmi oziroma rasna pripadnost ljudi, ki so zasužnjeni, v primerjavi z zgodovino vse manj pomembne. Dobički, ki jih prinaša zasužnjevanje, so danes mnogo večji, kot so bili nekoč; poleg tega je cena sužnjev v primerjavi s časom pred prepovedjo suženjstva mnogo nižja. Sužnji so v modernem času potrošno blago, vežejo jih krajša razmerja z izkoriščevalci, medtem ko je suženjstvo v preteklosti običajno pomenilo dosmrtno razmerje. Cene sužnjev so v primerjavi s preteklostjo toliko nižje, da je na trgu več ponudbe kot povpraševanja. Poleg tega se njihova delovna sposobnost ni zmanjšala, kar pomeni, da lahko izkoriščevalci danes z enakim oziroma manjšim vložkom ustvarjajo večje dobičke. S tem se je ustvarila dobičkonosnost suženjstva. Lahko bi celo rekli, da so bili sužnji nekoč dragocene naložbe, zaradi česar so njihovi lastniki bolje skrbeli za njihovo zdravje, medtem ko so danes zamenljivi, potrošni. Poniževalna in kaznovalna funkcija se izgubljata v naprednejših državah, medtem ko v manj razvitem svetu lahko še vedno ostajata celo v enakem obsegu. Zanesljivi podatki o obstoju teh funkcij ne obstajajo iz razlogov, kot so neprijavljanje dejanj, neizobraženost ali nezmožnost žrtev in vpletenost držav samih v tovrstno izkoriščanje oziroma splošno zanikanje obstoja problematike. Zaradi globalizacije in njenih posledic so se pojavile nove oblike suženjstva. Najpomembnejši vzrok za to so velike razlike med revnimi in bogatimi, revščina in slaba izobrazba ter posledično povečevanje ranljivosti določenih skupin ljudi, ki so zaradi tega bolj izpostavljene. Države se problematike suženjstva lotevajo s preventivnimi dejavnostmi, kot je ozaveščanje in izobraževanje potencialnih žrtev in drugih oseb, ki so v stiku z žrtvami oziroma potencialnimi žrtvami, ter s kurativo, kot je sankcioniranje in preiskovanje kršitev.
Keywords: suženjstvo, prisilno delo, dolgovna odvisnost, prisilne poroke, trgovina z ljudmi, prepoved suženjstva, Društvo Ključ, primerjalno ustavno pravo, mednarodno pravo
Published in ReVIS: 11.03.2020; Views: 2731; Downloads: 208
Full text (1,32 MB) |
38. Skladnost protidopinških pravil z vrednotami demokratične in pravne države ter človekovimi pravicami : magistrsko deloPolona Batagelj, 2015, master's thesis Keywords: pravo, šport, doping, spori, Mednarodno arbitražno sodišče za šport, prepovedane snovi, prepovedani postopki, protidopinški sistem, Svetovna protidopinška agencija, Svetovni protidopinški kodeks
Published in ReVIS: 23.12.2019; Views: 1955; Downloads: 101
Full text (1,13 MB) |
39. |
40. Uporaba sile v mednarodnem pravu - izjeme od temeljne prepovedi : diplomsko deloŽiva Ventin, 2013, undergraduate thesis Keywords: mednarodno pravo, mednarodno Ustanovna listina ZN, načelo prepovedi uporabe sile ali grožnje s silo, kolektivne vojaške prisilne akcije, prepoved uporabe sile, humanitarna intervencija, mirovne operacije, samoobramba, zunanja samoodločba
Published in ReVIS: 19.06.2019; Views: 2576; Downloads: 184
Full text (614,10 KB) |
