Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Keywords: etika, mednarodno pravo, naravno pravo, samoodločba narodov, Makedonija, silogizem, volja, intelekt, razum, ničnost pogodbe, disertacije
Published in ReVIS: 23.08.2018; Views: 2702; Downloads: 189
Full text (2,47 MB)

Abstract: Razpad nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije (v nadaljevanju SFRJ) je bil buren proces, ki je odprl številna nasledstvena vprašanja. Arbitražna komisija mednarodne konference o bivši Jugoslaviji je v svojih 15 mnenjih razjasnila številna nasledstvena vprašanja in opredelila pojem državne lastnine SFRJ. Dunajski konvenciji iz leta 1978 in 1983 sta poleg arbitražne komisije predstavljali podlago za nadaljnja nasledstvena pogajanja držav naslednic. Države naslednice so po skoraj desetih letih pogajanj podpisale sporazum o vprašanjih nasledstva. Poglavitni razlog za podaljšana pogajanja je bilo vztrajanje Zvezne republike Jugoslavije (v nadaljevanju ZRJ) na stališču, da je edina nosilka kontinuitete po nekdanji SFRJ. Po demokratičnih spremembah v vodstvu ZRJ in padcu Miloševićevega režima je bilo možno zaključiti postopek nasledstvenih pogajanj. Sporazum je edina multilateralna pogodba, ki so jo države naslednice podpisale kot enakovredni subjekti mednarodnega prava. Sestavlja ga sedem prilog, ki obravnavajo premično in nepremično premoženje, diplomatska in konzularna predstavništva, državne arhive, pokojnine, druge pravice, pravne koristi in finančne obveznosti, zasebno premoženje in pridobljene pravice ter finančna sredstva in obveznosti. Eno najpomembnejših nerešenih vprašanj je vprašanje starih deviznih vlog varčevalcev. Po številnih zamujenih priložnostih za razrešitev tega vprašanje je bilo vprašanje časa, kdaj se bodo varčevalci obrnili na Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP). ESČP je v pilotni sodbi na primeru Ališić odločilo v prid varčevalcem. Odločilo je, da sta Slovenija in Srbija odgovorni za kršitev Protokola št. 1. Slovenija je pokazala pripravljenost spoštovati sodbo in slovenski državni zbor je sprejel Zakon o poplačilu neizplačanih starih deviznih vlog. Kljub temu da pomeni sporazum o vprašanjih nasledstva ogromen dosežek, ostajajo številna nasledstvena vprašanja neurejena. Slovenija se bo tako soočala s pravično razdelitvijo jamstva za stare devizne vloge varčevalcev, z dokončanjem delitve diplomatskih in konzularnih predstavništev,kulturne dediščine, arhivov ter njihovo digitalizacijo ter z delitvijo finančnih sredstev v bankah z mešanim kapitalom.
Keywords: nasledstvo držav, sukcesija držav, mednarodno pravo, mednarodna arbitraža, hranilne vloge, SFRJ, Jugoslavija, diplomske naloge, bolonjski program
Published in ReVIS: 17.08.2018; Views: 2897; Downloads: 205
Full text (372,34 KB)

Abstract: Diplomsko delo govori o mednarodnem pravnem varstvu okolja oziroma kako se varuje okolje s pravnimi mehanizmi v mednarodnem pravu. Poudarek v tem delu bo na mednarodnih organizacijah in njihovi vlogi pri kreaciji mednarodnega okoljskega prava. Diplomsko delo je razdeljeno na uvod in pet poglavij. V uvodu so postavljeni cilji diplomskega dela. V prvem poglavju se dotaknem predvsem okolja, definiciji okolja, kako se uničuje, v kakšnem stanju je okolje kljub vsem okoljskim katastrofam, ki so lahko tudi posledica slabega stanja okolja. Drugo poglavje je posvečeno zgodovinskemu razvoju mednarodnega okoljskega prava, v njem tudi pojasnim, kaj sploh je disciplina mednarodnega okoljskega prava ter kronološko predstavim razvoj mednarodnih konferenc, ki je pripeljal do mednarodnega okoljskega prava, kakršnega poznamo danes. V tretjem poglavju se dotaknem načel mednarodnega okoljskega prava. Četrto poglavje je posvečeno mednarodnim organizacijam. Peto, zadnje poglavje, je namenjeno pravni ureditvi okolja znotraj prava EU.
Keywords: varstvo okolja, onesnaženje okolja, mednarodno pravo, mednarodne organizacije, diplomske naloge, bolonjski program
Published in ReVIS: 16.08.2018; Views: 2912; Downloads: 194
Full text (776,09 KB)

Abstract: V pričujočem delu se soočamo s tematiko varstva kulturne dediščine in njenega umeščanja v mednarodnopravno sfero. Čeprav med pravnimi panogami varstvo kulturne dediščine ne zavzema tako vidnega položaja kot nekatere t. i. "klasične" panoge, denimo kazensko ali civilno pravo, to nikakor ne pomeni, da je področje nezanimivo oz., da ne more postavljati kompleksnih izzivov pri reševanju pravnih problemov. Prav tako sega ideja o varstvu in zaščiti objektov posebne kulturne vrednosti že daleč v zgodovino. Zavest o nujnosti takega ravnanja je izpričana že v starem Babilonu. To predstavljam v uvodnem, zgodovinskem delu naloge. A čeprav gre za takšno kontinuiteto, panogi ne moremo očitati zastarelosti. V zadnjih nekaj letih se je odločilno pokazala volja udeležencev mednarodnega prostora po napredku in inovacijah (pravnih) s sprejemom nekaterih takšnih ukrepov s strani mednarodnih organizacij. Eden od njih je v maju v Nikoziji sprejeta t. i. "Blood antiquities convention". Prav konvencije so kot osnovno orodje pri doseganju naprednih ciljev najpomembnejši dejavnik. Prav njim in organizacijam, ki so za njihovo kreacijo zaslužne, se posvečam v drugem delu. Zaobjete so vse mednarodne organizacije, ki imajo moč ustvarjanja zavezujočih dokumentov za države in organizacije, ki sicer nimajo takšnih sposobnosti, a so aktivno udeležene pri njihovem nastajanju. Predstavljam tudi telesa pod njihovim okriljem, ki sopovezana z udejanjanjem skupnih ciljev. Trenutno je na področju varstva kulturne dediščine ena od najbolj perečih tematik varstvo kulturnih dobrin v okviru oboroženih spopadov. V lanskem letu smo bili priča zgodovinskemu dogodku, ko je Mednarodno kazensko sodišče v Haagu prvič izdalo obsodilno sodbo v primeru Al Mahdi, s področja varstva kulturne dediščine. Šlo je za uničevanje kulturnih spomenikov v Maliju s strani terorističnih organizacij. Tej temi se posvečam v tretjem delu. Poskušam analizirati mehanizme, ki so trenutno na voljo, za uresničevanje varnostnih ukrepov v primerih oboroženih spopadov. Poskušam tudi postaviti razločevalno mejo med posameznimi uničenji. Ne gre enačiti primerov, ko do poškodovanja pride v smislu kolateralne škod in poškodovanja, ki je namerno, usmerjeno na določeno kulturno dobrino zaradi emotivne vrednosti, ki jo ta predstavlja določeni družbeni skupini. Delo zaključujem z analizo trenutnih možnost za reševanje problematik, ki se pojavljajo na področju kulturne dediščine in njihovimi mogočimi alternativami. Priznati je treba, da je področje prava kulturne dediščine nekoliko togo. Vzrok temu so na eni strani pomanjkanje primernih pravnih instrumentov za reševanje, na drugi pa nepripravljenost držav, ki velikokrat postavljajo nacionalni interes pred interes celotnega človeštva in tako odklanjajo sprejem konvencij in drugih aktov, ki bi področje lahko ustrezno uredili.
Keywords: mednarodno pravo, kulturna dediščina, oboroženi spopadi, reševanje sporov, diplomske naloge, bolonjski program
Published in ReVIS: 16.08.2018; Views: 2927; Downloads: 157
Full text (785,37 KB)

Keywords: civilni funkcionalni strokovnjak, civilno -vojaško sodelovanje, človekove pravice, mednarodno humanitarno pravo, Nato, notranje razseljene osebe, operacije podpore miru, vodilna načela o notranji razseljenosti, Ženevska konvencija
Published in ReVIS: 13.08.2018; Views: 2830; Downloads: 131
Full text (2,87 MB)