Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Mladoletniška delinkvenca je izraz, ki označuje vsa kazniva dejanja mladoletnih oseb; to so osebe v starosti od 14. do 18. leta v slovenskem sistemu ter osebe od 10. do 17. leta oziroma izjemoma do 24. leta v anglo-ameriškem sistemu. Mladoletna oseba je v obeh omenjenih sistemih v kazenskem postopku obravnavana drugače. Gre za osebe, ki izvršijo kazniva dejanja predvsem zato, da bi se izkazali pred vrstniki in širšo družbo ter pridobili statusni položaj. Nerazvit čut za moralo, še ne povsem razvita osebnost in želja po občutku pripadnosti so glavni razlogi, da zunanji dejavniki dokaj hitro vplivajo na izvršitev kaznivega dejanja. Vzgojni ukrepi so tako lahko preventivni ukrepi na poti mladoletnika k izvršitvi kaznivega dejanja. V diplomskem delu sem se osredotočila na primerjavo slovenskega in anglo-ameriškega sistema glede obravnave mladoletnika v kazenskem postopku. V diplomskem delu je podan kratek oris določenih institucij, kot sta slovenski Center za socialno delo (CSD) in angleški program vključevanja mladih v družbo "Youth Inclusion Programme" (YIP). Določen poudarek je namenjen poglavitnima razlikama med sistemoma, in sicer institutu smrtne kazni, ki je do nedavnega v anglo-ameriškem sistemu veljal tudi za mladoletnike, in obravnavi mladoletne osebe kot odrasle osebe v kazenskem postopku, kar v Sloveniji ni mogoče.
Published in ReVIS: 02.08.2018; Views: 2648; Downloads: 319
Full text (111,36 KB)

Abstract: Diplomsko delo govori o pravici do zagovornika in posledično o pravici do obrambe. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako se pravica do zagovornika uresničuje v slovenskem kazenskem postopku. Pravna država, njena načela, številne človekove pravice in temeljne svoboščine ljudem zagotavljajo varnost in svobodo pred posegi represivnega aparata države, ki so lahko samovoljni, čezmerni in nezakoniti. Država z izdajanjem pravnih aktov na svojem ozemlju vzpostavlja prisilo in varnost med svojimi ljudmi. Posameznik se lahko znajde v kazenskem postopku, v katerem je mnogo šibkejši od mehanizma države. Med postopkom je v izrazito neenakopravnem položaju, saj se nanj zgrne celoten državni represivni aparat in prav zato je treba postaviti visoke standarde pred posegi v posameznikove temeljne pravice. Obdolženec ima v kazenskem postopku pravice in s temi pravicami se zagotavlja varstvo osebne svobode. Zaradi tega, da je ta zagotovljena,mora biti zadoščeno interesom obrambe obdolženca. Ena od temeljnih pravic obdolženca v kazenskem postopku je pravica do poštenega sojenja, zato je vsakomur treba zagotoviti pravico do zagovornika. Zagovornik je tisti, ki postavlja obdolženca v kolikor toliko enakovreden položaj z državo, ki mu stoji naproti.Šele možnost obrambe z zagovornikom zagotavlja uresničitev obdolženčeve pravice do poštenega postopka v smislu enakosti orožja.Razvilo se je izredno pomembno načelo enakosti orožij (angl. equality of arms). Bistvo tega načela je, da je vsem strankam v postopku omogočena enaka možnost, tako obdolžencu na eni strani kot državi na drugi strani. Enaka možnost za uveljavljanje pravnih in dejanskih okoliščin, mnenj, stališč ter enaka možnost zbiranja in predlaganja dokazov. Za uresničitev tega načela pa je bistvenega pomena pravica do obrambe in zagovornika, ki bo to omogočil.Obdolženec lahko svojo pravico do obrambe uresničuje s tem, da obrambo izvaja sam ali pa s strokovno pomočjo zagovornika.V diplomskem delu sta predstavljeni tudi brezplačna pravna pomoč in pravica braniti se sam ali z zagovornikom.
Keywords: pravica do zagovornika, pošten postopek, zagovornik, brezplačna pravna pomoč, obvezna obramba
Published in ReVIS: 26.07.2018; Views: 3505; Downloads: 412
Full text (541,09 KB)

Keywords: obrambna politika, varnostna politika, bojevanje
Published in ReVIS: 16.07.2018; Views: 2685; Downloads: 131
Full text (1,58 MB)

Abstract: Enako varstvo pravic je ustavno procesno jamstvo, ki se pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije najpogosteje obravnava. Je zelo daljnosežno, tako v smislu raznovrstnih postopkov, v katerih mora biti zagotovljeno (vsi postopki pred državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih), kot v smislu procesnih implikacij, ki jih za postopke prinaša. Vsako leto pa se z novimi odločitvami te meje še širijo. Ustavno sodišče je torej pri izgradnji vsebine navedenega ustavnega procesnega jamstva odigralo odločilno vlogo, zato je analiza njegove dosedanje prakse ključnega pomena za razumevanje tega jamstva - tudi v kontekstu upravnega postopka. Pri tem seveda lahko pridejo v poštev ne samo tiste odločitve, ki se nanašajo neposredno nanj, pač pa tudi glede drugih postopkov, kolikor so procesni položaji dovolj podobni. Ker pa gre po ustavi vsakomur tudi pravica do sodnega varstva, je potreben tudi vpogled v stanje na področju prakse rednega sodstva v zvezi z enakim varstvom pravic.
Keywords: enako varstvo pravic, upravni postopek, pravica do izjave, obrazložitev, enotna upravna praksa
Published in ReVIS: 13.07.2018; Views: 3687; Downloads: 246
Full text (1,61 MB)

Abstract: Diplomsko delo govori o tematiki posilstva, obravnavani iz vidika kazenskega prava. Delno se obravnavana tematika seveda prepleta s kriminalistično stroko in psihologijo, vendar je rdeča nit naloge usmerjena v kazenskopravno relevantna dejstva.Ukvarjam se z vprašanji definicije posilstva, razvojem pojma ter inkriminacije posilstva v zgodovini ter seveda s trenutnimi ureditvami kaznivega dejanja posilstva ter ostalimi spolnimi delikti, ki so zajeti v členih 171-176. trenutno veljavnega Kazenskega zakonika v Republiki Sloveniji.V samem kazenskem postopku je treba spoštovati načela, ki sodnike vodijo ter usmerjajo pri razreševanju dilem. V diplomski nalogi so obravnavana tista načela, ki so za izbrano tematiko pomembnejša. Obravnavane v posebnem podpoglavju so tudi kazni, ki so za kazniva dejanja spolnih deliktov predpisane v Sloveniji, s poudarkom na primerih iz sodne prakse, kjer je razvidno, kako se v resničnem svetu izkoriščajo možnosti kaznovanja storilcev tovrstnih kaznivih dejanj. Priče, žrtve imajo v kazenskem postopku posebno mesto, saj so za dosego obsodbe velikokrat najpomembnejši dejavnik. Novela ZKP-N uvaja pomembne spremembe, predvsem v predkazenskem postopku, ki opisujejo dokazne vrednosti pričanja prič. Kot tesno povezan dokaz s pričanjem žrtev se uporablja v kazenskem postopku tudi dokazovanje DNK. To lahko z znanstveno gotovostjo umesti storilca na mesto zločina ter prikaže potek dogodka, sploh v nesrečnih primerih, ko je žrtev mrtva in pričanje ni mogoče, kot se je to pripetilo pri prvem primeru obsodbe s pomočjo DNK-dokazovanja. Odvzem svobode odločanja pri odločitvi o spolnem dejanju predstavlja poseg v pravice, varovane s številnimi mednarodnimi dokumenti, nacionalnimi zakoni ter Ustavo RS. Je nedopustno, treba pa je kaznivo dejanje razumeti s strani žrtve, da bi lahko prenehali s stigmatizacijo ter z nadaljnjo sekundarno viktimizacijo, ki jo žrtev, ki dejanje prijavi, že tako doživlja ob prijavi sami. S tem bi morda v prihodnosti poskrbeli za to, da bi se tovrstna kazniva dejanja vsaj večinsko prijavljala.
Keywords: posilstvo, spolno nasilje, kazenski postopek, dokazovanje DNK, pričanje žrtev, sekundarna viktimizacija
Published in ReVIS: 12.07.2018; Views: 3503; Downloads: 343
Full text (858,38 KB)