1. Primerjalna analiza odškodninske odgovornosti za medicinske napakeKatja Jeršin, 2024, master's thesis Abstract: Izhodišča: Zaradi težav pri ugotavljanju medicinske napake in vzročne zveze med medicinsko napako in škodo po splošnih predpisih so sodni postopki za uveljavljanje odškodnine zapleteni, dolgotrajni in povezani z znatnimi stroški za oškodovanega pacienta.
Metode: Magistrsko delo analizira in primerja v Sloveniji veljavno splošno ureditev odgovornosti,, ki se uporablja tudi za škodo, povzročeno z medicinskimi napakami, in posebne sheme nekrivdne odgovornosti za škodo pri zdravljenju, ki so jih uvedle Danska, Francija, Finska, Norveška, Nova Zelandija in Švedska, pa tudi zakonski predlog za uvedbo takšne sheme v Sloveniji. Zaradi pogostih sprememb pravnih predpisov smo uporabljali predvsem ažurirana oziroma prečiščena besedila primarnih pravnih virov v izvirniku ali prevodu.
Rezultati: Posebne sheme nekrivdne odgovornosti za škodo pri zdravljenju zagotavljajo odškodnino za izogibno škodo na podlagi merila skrbnosti izkušenega strokovnjaka in še za taksativno določene primere škod, povezanih z zdravljenjem. Odškodnina je zaradi finančne vzdržnosti sistema omejena, postopek pred specializiranimi organi je krajši in cenejši v primerjavi s sodnim.
Razprava: Predlagani slovenski zakon o nekrivdni odgovornosti države v primeru zdravljenja povzema v glavnem rešitve, ki so skupne več ureditvam nekrivdne odgovornosti v zdravstvu v drugih državah. Pri uvajanju posebnih odškodninskih shem za področje zdravstva pa je treba upoštevati tudi gospodarsko razvitost države, raven izdatkov za zdravstvo in splošne zmogljivosti zdravstvenega sistema.
Keywords: Odškodninska odgovornost, medicinska napaka, nekrivdni odškodninski sistem.
Published in ReVIS: 16.06.2024; Views: 135; Downloads: 0
 Full text (924,05 KB) |
2. Odškodninska odgovornost ob nastanku poškodbe pri športu : magistrsko deloNik Šabec, 2023, master's thesis Abstract: Poškodbe so za šport in njegove udeležence nekaj povsem običajnega. Z njihovim nastankom posamezniku vedno nastane določena škoda, zaradi česar se v tovrstnih situacijah vselej postavi vprašanje, kdo oz. če kdo je za nastalo škodo odškodninsko odgovoren. Prav zaradi narave športa naj bi odškodninska odgovornost za poškodbe pri športu predstavljala bolj izjemo kot pravilo, saj bi bili v nasprotnem primeru posamezniki demotivirani za športno udejstvovanje, prav tako bi v tem primeru šport sam po sebi izgubil svoj smisel in atraktivnost. Vsak šport ima določene specifike, posamezniki pa lahko v športu sodelujejo v različnih vlogah, zaradi česar so lahko odškodninska razmerja za poškodbe pri športu različna. V osnovi jih je mogoče razdeliti na dve skupini primerov, in sicer na medsebojno odškodninsko odgovornost športnikov in na odškodninsko odgovornost organizatorjev športnih prireditev ter upravljalcev športne opreme. Velikokrat se zgodi, da poškodovani udeleženci športne aktivnosti tudi sami prispevajo k nastanku poškodbe z neupoštevanjem navodil organizatorja ali z neustrezno uporabo športne opreme ipd. Namen in cilj magistrskega dela sta zato podrobno preučiti ureditev odškodninske odgovornosti za poškodbe pri športu na nacionalni ravni in na enem mestu povzeti vse ključne aspekte oziroma elemente področja odškodninske odgovornosti za poškodbe pri športu, nato pa ugotovitve primerjati še na mednarodnem nivoju.
Keywords: odškodninska odgovornost, poškodba pri športu, protipravno ravnanje športnika, odgovornost organizatorja, soprispevek oškodovanca
Published in ReVIS: 09.10.2023; Views: 490; Downloads: 37
Full text (749,36 KB) |
3. Nezgode pri delu in odškodninska odgovornost : magistrsko deloJana Vrtovec, 2023, master's thesis Abstract: Osamosvojitev Republike Slovenije in sprejem Ustave leta 1991 sta narekovala potrebo po ureditvi celotnega pravnega reda v novonastali državi. Prišlo je do spremembe družbene in ekonomske ureditve, kar se je še posebej odrazilo na področju zakonskega urejanja v magistrskem delu obravnavanega področja odškodninske odgovornosti delodajalcev, delovnih razmerij ter področja varnosti in zdravja. Pomemben cilj tranzicije je bil vzpostavitev pravne države in sprejem sodobne zakonodaje. V prvem delu magistrskega dela je bil z metodo zbiranja gradiva, deskriptivno in kompilacijsko metodo proučen potek sprejemanja zakonodaje in ugotovljeno, da je Republika Slovenija ratificirala in v notranjo zakonodajo vključila nadnacionalne in mednarodne vire, ki urejajo področje varnosti in zdravja pri delu kot tudi vire s področja delovnih razmerij. Z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu so bile vse do tedaj sprejete direktive s področja varstva in zdravja pri delu prenesene v naš pravni red. Na njegovi osnovi je bila leta 2003 sprejeta Resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu. Pomanjkljivost Resolucije je bila, da ni določila nosilcev, rokov, potrebnih finančnih virov in kazalcev za spremljanje njenega izvajanja. Leta 2011 je bil sprejet posodobljen Zakon o varnosti in zdravju pri delu, leta 2018 pa nova Resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018–2027. Izvedbeni dokumenti tega nacionalnega programa so triletni akcijski načrti, v katerih so določeni ukrepi, izvajalci ukrepov, finančni viri, potrebni za izvedbo ukrepov, roki in način spremljanja izvedbe ukrepov. V magistrskem delu je bilo s statistično analizo podatkov o številu nezgod pri delu za obdobje 2016 do 2020 ugotovljeno, da je število nezgod navkljub sodobni zakonodaji še vedno previsoko. Letno se zgodi povprečno 9.550 nezgod, od tega 15 do 17 s smrtnim izidom. V magistrskem delu so opisane še vrste in podlage za odškodninsko odgovornost s posebnim poudarkom na odškodninski odgovornosti delodajalcev. V raziskovalnem delu magistrskega dela so bile raziskane in analizirane nezgode pri delu v javnem sektorju, javni upravi in Policiji.
Keywords: nezgoda pri delu, odškodninska odgovornost, javni sektor, delodajalec, delavec
Published in ReVIS: 01.06.2023; Views: 662; Downloads: 83
Full text (941,81 KB) |
4. Odškodninska odgovornost delodajalca delavcu za škodo, ki je posledica ravnanja tretjega ali naključja : doktorska disertacijaSaša Mevec Pušnik, 2022, doctoral dissertation Abstract: V primeru, ko se delavec poškoduje pri opravljanju dela, mu za nastalo škodo odgovarja delodajalec po splošnih pravilih odškodninskega prava – po načelih krivdne ali objektivne odgovornosti. Nemalo pa je primerov, ko delavcu pri opravljanju dela za delodajalca škoda nastane zaradi ravnanja tretjega ali po naključju. Iz sodne prakse nižjih sodišč, predvsem Višjega delovnega in socialnega sodišča, je v tovrstnih primerih zaznati težnje po prisojanju odškodnine, ker se razpravljajočemu sodniku to zdi pravično in primerno glede na naravo delovnega razmerja. V ta namen poskušajo nekateri sodniki širiti polje dolžne skrbnosti delodajalcev ali pa dejanje tretje osebe oziroma nesrečni slučaj prištevajo v okvir nevarne dejavnosti. Takim »poskusom« širjenja pojma odškodninske odgovornosti delodajalca pa ni naklonjeno Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki vztraja na stališču, da delodajalcu v takih primerih ni mogoče očitati niti krivdne niti objektivne odgovornosti. Sodna praksa VSRS na področju odškodninske odgovornosti delodajalca nasproti delavcu izhaja iz splošnih načel civilnega prava, čeprav stranki v delovnem razmerju nista v enakopravnem položaju. Delavec je delodajalcu podrejen in od njega osebno odvisen zaradi dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca. V sojenju o tovrstnih odškodninskih zahtevkih bi bilo zato navedena dejstva potrebno upoštevati v luči temeljnega načela delovnega prava in favorem laboratoris. Čeprav se navedena problematika večkrat izpostavlja v sodniških krogih, je na to temo relativno malo literature. V dokaj podobnih primerih prihaja celo do različnih odločitev sodišč, kar je vsekakor v nasprotju z načelom pravne varnosti. V okviru te disertacije sem zato raziskala možnosti za spremembo sodne prakse v okviru veljavne ureditve odškodninske odgovornosti delodajalca delavcu.
Keywords: odškodninska odgovornost delodajalca, škoda pri delu, škoda v zvezi z delom, naključje, krivda tretjega
Published in ReVIS: 12.01.2023; Views: 818; Downloads: 93
Full text (1,19 MB) |
5. Pravni vidiki obveznega cepljenja otrok s posebnimi potrebami : diplomsko deloAna Staniša, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je predstavljen institut obveznega cepljenja, ki je predpisan v Zakonu o nalezljivih boleznih (ZNB). Skladno z ZNB je v Sloveniji uzakonjeno obvezno cepljenje otrok proti devetim različnim nalezljivim boleznim. Obvezna so tudi nekatera cepljenja, če obstajajo določeni epidemiološki razlogi. To pomeni, da je cepljenje proti nekaterim nalezljivim boleznim obvezno za osebe, ki potujejo v države, v katerih so prisotne določene nalezljive bolezni. Poleg potovanj v določene države se obveznost cepljenja nanaša na nekatere vrste poklicev, ki so izpostavljeni okužbam z nalezljivimi boleznimi. Obveznost cepljenja je mogoče trajno opustiti le iz zdravstvenih razlogov. Predlog za opustitev cepljenja lahko po 22.a členu ZNB podajo zdravnik ali starši oziroma skrbniki, mnenje o njem izda Komisija za cepljenje, odloči minister, pristojen za zdravje, z odločbo v upravnem postopku. Za večino otrok s posebnimi potrebami ni cepiva, za katerega bi bila priporočena opustitev cepljenja, vendar obstajajo instance, ko bi cepivo lahko bilo kontraindicirano, če bi otrok s posebnimi potrebami bil na zdravilu, ki bi spremenilo njegov imunski sistem, tako na podlagi strokovnega mnenja komisije minister, pristojen za zdravje, izda odločbo v upravnem postopku o opustitvi cepljenja oziroma o cepljenju. Dvom v strokovnost, dvom v zagovarjanje cepljenja, zaskrbljenost, prestrašenost, zmedenost vplivajo na odločitev staršev za odklanjanje cepljenja, zato je tu pomembna pojasnilna dolžnost zdravnika, ki prejemnika cepiva oziroma starše ali skrbnike otroka, ki ga bo cepil, seznani z informacijami o nalezljivih boleznih, poteku cepljenja, možnih neželenih učinkih po cepljenju ter tudi ukrepanju v primeru nezaželenega učinka. Prejemniku cepiva oziroma staršem ali skrbnikom morajo biti podane informacije o cepljenju na razumljiv način ter izročene dodatne informacije o bolezni in cepljenju v pisni obliki. Otrok, ki ni cepljen v skladu s programom cepljenja, ni dovoljeno vključiti v javni vrtec, javno sofinanciran zasebni vrtec, programe srednjih in visokošolskih zavodov ter fakultet s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja ter socialnega varstva. Dejansko taka ureditev predstavlja obvezo do cepljenja, čeprav kot takšna ni določena.
Keywords: obvezno cepljenje, otroci s posebnimi potrebami, program cepljenja, odškodninska odgovornost, neželeni učinki cepljenja
Published in ReVIS: 20.12.2022; Views: 753; Downloads: 104
Full text (4,42 MB) |
6. Odgovornost države za škodo, ki jo povzročijo policisti tretjim osebam in njihov ugled v javnosti : diplomsko deloDenis Bratušek, 2021, undergraduate thesis Abstract: Ko država opravlja svoje naloge, lahko nastopa v različnih vlogah in razmerjih, kot na primer izvajalka oblasti, delodajalka v delovnih razmerjih ali v vlogi stranke v poslovnih razmerjih ter drugih vlogah pri tem pa, tako za državo kot vse druge pravne osebe in posameznike velja, da so odgovorni za škodo, kadar le-to povzročijo s protipravnim izvajanjem nalog. Ker nas je v diplomskem delu zanimalo, kakšne posledice nosijo subjekti za omenjene kršitve, smo si zastavili raziskovalno vprašanje kakšna je odgovornost države za škodo, ki jo povzročijo policisti tretjim osebam in njihov ugled v javnosti, ter kako bi policija morala ukrepati, da bi ta ugled izboljšala in povečala zaupanje državljanov Republike Slovenije? V prvem delu diplomskega dela smo tako raziskali in opisali institut odškodninske odgovornosti države za škodo, ki jo javni uslužbenci z izvedbo svojih nalog lahko povzročijo ter navedli škodne posledice, ki lahko pri tem nastanejo. Ugotovili smo, da je pravna podlaga odškodninske odgovornosti države za protipravno ravnanje oblasti 26. člen URS, ker pa omenjeni člen Ustave RS zajema samo nekatera načela, ki so v skladu z načeli obligacijskega prava, si za odločanje o nekaterih drugih vprašanjih odškodninske odgovornosti sodišča deloma pomagajo še s posebnimi predpisi, kar je v praksi tudi v drugih evropskih državah, ki smo jih primerjali, razen v Franciji. V drugem delu diplomskega dela smo pregledali in preučili pretekle raziskave in analize javnega mnenja o delu slovenske policije. Ugotovili smo, da se državljani počutijo varne in so z delom policije zadovoljni, saj jo ocenjujejo kot dobro, kljub določenim različnim pogledom in mnenjem. Zavedati se moramo, da se javno mnenje o delu policije in njen ugled v veliki meri ustvarja skozi obseg vrednot in načel, ki jim premorejo slediti in upoštevati policisti pri postopkih in odnosu s strankami, preko medijev, od katerih je odvisno na kakšen način predstavijo policijo in njeno delo širši javnosti ter nenazadnje tudi od policije same, ki si zaupanje in ugled lahko gradi samo s poštenim odnosom do ljudi v vsakdanjem življenju, kar pa je za njeno učinkovito delovanje bistvenega pomena
Keywords: odškodninska odgovornost države, škoda, protipravno izvajanje nalog, policija, ugled, pravica oškodovanca
Published in ReVIS: 22.08.2022; Views: 793; Downloads: 57
Full text (1,19 MB) |
7. Objektivna odgovornost za ravnanje drugih : magistrsko deloAna Šeme, 2021, master's thesis Abstract: Kadar imamo opravka s krivdno odgovornostjo, ni težko ugotoviti, kdo je odgovoren subjekt. V prvi vrsti je tisti, ki je dejanje storil, storilec. V določenih primerih pa pravo odstopa od splošnega načela o krivdni odgovornosti, zato v takih primerih zakon določa posebej strogo odgovornost. Ta posebej stroga odgovornost se imenuje objektivna odgovornost in je nastala zato, da bi v primerih dejavnosti, ki so same po sebi koristne in dopustne, a kljub skrbnosti predstavljajo veliko tveganje za nastanek škode, v primeru uresničitve tveganja oškodovanec lahko po poenostavljeni poti prišel do odškodnine. Z zakonom naložene odgovornosti se je mogoče razbremeniti le v izjemnih primerih, če oseba dokaže, da je škoda nastala zaradi višje sile, ravnanja oškodovanca ali ravnanja tretjega. Pravni institut objektivne odgovornosti predstavlja izjemo v sistemu nepogodbene odškodninske odgovornosti, zato je bil namen tega dela predstaviti institut odgovornosti za ravnanja drugega, cilj pa ugotoviti, kaj to pomeni tako za oškodovanca kot tudi za nosilca odgovornosti, in še poskusiti opozoriti na področja v zvezi z objektivno odgovornostjo, ki do zdaj še niso bila toliko raziskana. Pri pisanju magistrskega dela so bile uporabljene naslednje metode: deskriptivna (opisna) metoda, metoda zgodovinske razlage, analitična metoda, metoda kompilacije in klasifikacije, sintetična metoda. V pretežnem delu sem raziskovala institut objektivne odgovornosti v različnih razmerjih po Obligacijskem zakoniku.
Keywords: objektivna odgovornost, odškodninska odgovornost, odgovornost za ravnanja drugih, odgovornost delodajalca, odgovornost staršev
Published in ReVIS: 30.12.2021; Views: 1258; Downloads: 98
Full text (567,63 KB) |
8. Problematika izbrisa podrejenih dolžniških finančnih instrumentov : magistrsko deloNejc Halzer, 2020, master's thesis Abstract: Magistrsko delo celovito obravnava področje podrejenih dolžniških finančnih instrumentov, med katere sodijo tudi podrejene obveznice. Slednje so v letih po globalni finančni krizi izdajale komercialne banke z namenom krepitve regulatornega dela kapitala, podrejene obveznice pa so se prodajale tako poučenim kot tudi nepoučenim vlagateljem, ki jim ni bila pojasnjena visoko tvegana narava teh instrumentov. Leta 2013 je Evropska unija zaradi slabega finančnega stanja nacionalnih komercialnih bank Republiki Sloveniji naročila izvedbo stresnih testov s strani neodvisnih revizorjev, rezultati pa so v več nacionalnih bankah pokazali finančni primanjkljaj ali celo negativni kapital. Ker je bankam, katerih kapitalsko stanje ni bilo ustrezno, grozil stečaj, je z namenom zagotovitve kapitalske ustreznosti prišlo do spremembe zakonodaje, konec leta 2013 pa je Banka Slovenije na podlagi novele Zakona o bančništvu izdala odločbe o izrednih ukrepih, na podlagi katerih je v več komercialnih bankah prišlo do izbrisa podrejenih obveznic. Delo analizira okoliščine, v katerih je prišlo do izbrisa podrejenih obveznic, odločbo Ustavnega sodišča, ki je leta 2016 presojalo o tej zadevi, obravnava spremembe zakonodaje na predmetnem področju, ob obravnavi instituta odškodninske odgovornosti pa se opredeljuje tudi do morebitnih pravdnih zahtevkov imetnikov izbrisanih finančnih instrumentov
Keywords: podrejene obveznice, izbris podrejenih obveznosti, mehko pravo EU, ZPSVIKOB, odškodninska odgovornost, pojasnilna dolžnost, vrednostni papirj
Published in ReVIS: 23.07.2021; Views: 1324; Downloads: 125
Full text (1,41 MB) |
9. Odgovornost koncedenta za škodo : diplomsko deloBor Dujić, 2020, undergraduate thesis Abstract: Na podlagi rezultatov opravljenega raziskovanja in še zlasti glede na analizo veljavne zakonodaje in strokovnih prispevkov ekspertov z obravnavanega področja smo potrdili obe hipotezi te diplomske naloge. Nedvomno je, da je koncesionar odgovoren za škodo, povzročeno uporabnikom in drugim osebam, ki neupravičeno utrpijo škodo zaradi delovanja (ali opustitve dolžnega ravnanja) koncesionarja pri oziroma ob izvajanju javne službe. Koncesionar ima obveznost zagotavljati uporabnikom dobrin in storitev javnih služb vse javne dobrine in javne storitve in če pri tem uporabnikom nastane škoda, je tudi logično, da koncesionar odgovarja primarno in neposredno (tudi za svoje zaposlene delavce). Na drugi strani pa je % zaradi številnih razlogov % logično, da odgovarja tudi koncedent, ki je podelil koncesijo koncesionarju, vendar zgolj subsidiarno, zlasti, kot to določa tudi Zakon o javno-zasebnem partnerstvu, ko je jasno, da uporabniki ne bi mogli priti do odškodnine neposredno od koncesionarjev, ali bi to bilo precej oteženo. Pri tem, po našem mnenju, po slovenskem pravu ni mogoča drugačna oblika odškodninske odgovornosti koncedenta, kakor je to oblika subsidiarne odgovornosti za škodo, ki jo povzroči koncesionar oziroma pri njem zaposlene osebe
Keywords: koncesija, javno-zasebno partnerstvo, odškodninska odgovornost, odgovornost koncedenta, subsidiarna odgovornost
Published in ReVIS: 23.07.2021; Views: 1093; Downloads: 80
Full text (1008,90 KB) |
10. Potek postopka s posebnim poudarkom na pravici do povračila stroškov in škode v predkazenskem in kazenskem postopku : magistrsko deloMilovanka Šilec, 2020, master's thesis Abstract: V Sloveniji smo priča nenehnim spremembam kazensko procesne zakonodaje, še več, le nekaj mesecev po sprejetju posameznih pravnih norm je bila zoper te že sprožena ustavnopravna presoja, ki v začetni fazi terja zadržanje izvrševanja, kasneje pa običajno privede do razveljavitve in posledično do dolžnosti zakonodajalca, da jih vnovično, skladno z ustavo, uredi. Vsakdo se lahko, sleherni dan, znajde v (pred)kazenskem postopku kot osumljena oseba ali kot priča. Prav zaradi navedenega predstavimo, kdaj policija uvede postopek zoper osebo, t. i. osumljenca, in kakšne ukrepe lahko nato zoper to osebo izvaja, ter kaj pomeni, če policija povabi osebo v svoje prostore, da ji pove nekaj o storjenem kaznivem dejanju. V magistrskem delu predstavimo tudi pravice, ki jih uživa posameznik znotraj predkazenskega postopka, ter aktualne zakonske določbe glede nastalih stroškov, možnosti njihovega povračila ter morebitne nastale škode. V zaključnem poglavju podamo bralcu odgovor, ali ima po trenutno veljavni zakonodaji oseba, ki jo je policija obravnavala kot storilca uradno pregonljivega kaznivega dejanja, v nadaljevanju pa je državni tožilec zoper njo zavrgel kazensko ovadbo, pravico do povračila nastalih stroškov in škode. Podamo odgovor, ali ima oseba, ki jo policija povabi na zbiranje obvestil o storjenem kaznivem dejanju, pravico do povrnitve stroškov in škode, ki jih je utrpela zaradi vabljenja. Bralec dobi tudi odgovor, ali obstoječe določbe Zakona o kazenskem postopku zagotavljajo varstvo do rehabilitacije, kot je to določeno v 30. členu Ustave Republike Slovenije.
Keywords: (pred)kazenski postopek, policija, državni tožilec, preiskovalni sodnik, odškodninska odgovornost države, Državno odvetništvo
Published in ReVIS: 10.03.2021; Views: 1831; Downloads: 147
Full text (1,15 MB) |
