Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Združeno kraljestvo predstavlja prvo državo članico, ki se je že v letu 2013 na pobudo takratnega premierja Davida Camerona pričela ukvarjati z možnostjo izstopa iz Evropske unije (EU). Ta je v svojem govoru izrazil namero o ponovnem pogajanju o pogojih članstva Združenega kraljestva v EU, rezultate pogajanj pa je nameraval dati na referendum, kjer bi ljudje odločali o tem, ali naj Združeno kraljestvo izstopi iz EU ali ne. 23. junija 2016 so državljani Združenega kraljestva odločali o odhodu iz EU. Na referendumu je 52 % državljanov izglasovalo izstop. Do tega trenutka so bila vprašanja, vezana na morebitni izstop katere od držav članic, zgolj predmet teoretičnih razprav znotraj EU. Omenjeni referendum pa je teorijo spremenil v prakso. Z reformno Lizbonsko pogodbo in uvedenim 50. členom so države članice EU dobile pravico do izstopa iz EU. Do tega trenutka tovrstni izstop ni bil mogoč oziroma so države članice do leta 2009 lahko uporabile 65. člen Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb, ki se naslanja na odpoved mednarodne pogodbe ali odstop od mednarodne pogodbe, ne določa pa izstopa iz EU. Izstop iz EU pomeni tako za državo kakor tudi za Unijo kot celoto številne posledice. Za državo prenehajo veljati vse politike EU, sama pa si mora izpogajati nadaljnje odnose z EU. Za državo prenehajo veljati vse svoboščine notranjega trga EU, kar pomeni zanjo velike finančne izgube, nenazadnje pa tudi izgube za celotno EU. V magistrskem delu na podlagi proučevanja strokovne literature obravnavamo tematiko Brexita. Predstavljamo nastanek EU in temeljne akte EU. Navajamo pogoje za pristop k EU in sam postopek pristopa. Prav tako obravnavamo tudi možnosti izstopa iz EU in izpostavljamo izstopno klavzulo. Svojo pozornost nadalje posvečamo predstavitvi posledic, ki nastopijo ob izstopu države članice iz EU. Predstavljamo tudi pomen Brexita in analiziramo posledice, ki se lahko pojavijo ob izstopu Združenega kraljestva iz EU tako za izstopajočo državo kot za države članice. Magistrsko delo lahko zaključimo z ugotovitvijo, da celostno sicer ni mogoče predvideti vseh posledic izstopa, saj so te odvisne predvsem od prihodnjega razmerja države, v našem primeru Združenega Kraljestva z EU. Z gotovostjo pa je mogoče reči, da bi bile posledice obsežne, dolgoročne in trajne. Združeno Kraljestvo bi izgubilo veliko tržšče in prav tako bi izgubilo na verodostojnosti, kar bi lahko pripeljalo do negativnega odzivanja tržišča nanjo.
Keywords: Evropska unija, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Lizbonska pogodba, magistrske naloge, bolonjski program
Published in ReVIS: 17.08.2018; Views: 3642; Downloads: 352
Full text (1,32 MB)

Keywords: pravičnost, naravno pravo, pravni pozitivizem, kriza človeka in prava, ekonomski darvinizem, duhovni razvoj
Published in ReVIS: 13.08.2018; Views: 3265; Downloads: 186
Full text (726,30 KB)

Keywords: pravna država, pravna varnost, izvršilni postopek, sodni zaostanki
Published in ReVIS: 13.08.2018; Views: 2955; Downloads: 121
Full text (2,19 MB)

Abstract: Vsaka država ima svoj pravni red, pravni redi posameznih držav pa se razlikujejo med seboj. Razlogov za takšno razlikovanje je ogromno. Posamezni pravni redi so nastali iz različnih korenin, podvrženi so bili raznolikemu zgodovinskemu razvoju in nanje so vplivale različne kulturne, družbene, verske in druge okoliščine. Kot vsa znanstvena področja je tudi področje prava predmet znanstvenega raziskovanja. Pomembna panoga znanstvenega in akademskega pristopa k preučevanju prava je primerjalno pravo, ki temelji,kot že beseda sama pove,na primerjavi različnih %prav% oziroma pravnih redov med seboj. Kot vsako znanstveno področje ima tudi primerjalno pravo svojo sistemizacijo, svoja izhodišča in pristope.Obravnavano področje magistrskega dela, ki je pred nami, spada v primerjalno pravno panogo. Ker je le-ta preširoka in obsega zelo veliko vsebin, se to delo izrecno posveti le primerjavi med dvema konkretnima pravnima poddružinama v okviru ene pravne družine. Rimsko-germanska pravna družina je srednjeevropskim bralcem najbližja. Srednjeevropska pravna družina nam je še posebej blizu, saj vanjo uvrščamo tudi slovenski pravni red, nordijska pravna družina tistim malo bolje strokovno podkovanim tudi gotovo ni tuja.Skupen in deloma različen zgodovinskih razvoj teh dveh pravnih poddružin je osrednja točka začetnih poglavji tega magistrskega dela, v nadaljevanju so predstavljena in primerjalno pravno opredeljena posamezna pravna področja. Posebej so izpostavljeni pojavi in instituti, ki so pomembni pri opisovanju razlik med obema poddružinama.Magistrsko delo je pisano ob upoštevanju zgodovine s pogledom usmerjenim v prihodnost, skupno prihodnost obeh omenjenih poddružin v skupnem evropskem prostoru. Primerjava je na mestu, saj je, kot je poudarjeno v zaključnih poglavjih, primerjalno pravo živo in prinaša številne koristi za sodobne pravnike akademike a še toliko bolj za pravnike v praksi, ki s pisanjem sodb in zakonov sooblikujejo zgodovino Evrope.
Published in ReVIS: 13.08.2018; Views: 3102; Downloads: 232
Full text (642,69 KB)

Keywords: stečaj, insolventnost, stečajna masa, pravna država, socialna država, brezposelnost, odpuščanje, predujem, brezplačna pravna pomoč, jamstveni sklad
Published in ReVIS: 07.08.2018; Views: 2576; Downloads: 140
Full text (1,59 MB)