101. |
102. |
103. |
104. |
105. Primerjava montažne in klasične gradnje hiše : magistrsko deloPetra Kravanja, 2011, master's thesis Keywords: gradnja, montažna gradnja, klasična gradnja, montažna hiša, bivalno udobje, potres, požar, življenjska doba, hitrost gradnje, lokacija
Published in ReVIS: 23.07.2020; Views: 2510; Downloads: 104
 Full text (2,39 MB) |
106. |
107. Ureditev stanja javne cestne infrastrukture v uradnih evidencah : diplomsko deloIvanka Horvath, 2020, undergraduate thesis Abstract: Pomanjkanje podatkov o občinski javni cestni infrastrukturi v uradnih evidencah je vodilo v obširno spremembo prostorske zakonodaje in obsežnih nalog organov javne uprave, predvsem geodetske uprave. Dolgoletno neurejeno stanje podatkov v uradnih evidencah je povzročalo težave in spore pri uporabi zemljišč pod občinsko javno cestno infrastrukturo, saj je ostalo nerešeno vprašanje lastništva in drugih pravic na teh zemljiščih. Po Zakonu o cestah - ZCes-1- so javne ceste javno dobro in občinske ceste v lasti občin. Za zagotovitev zakonodajnih določb ureditve, odvzema ali omejitve lastninske pravice, je potrebna natančna določitev območja pod občinsko javno cestno infrastrukturo in določitev enolične identifikacije tega območja. Ta je pomembna tudi zaradi povezanosti zemljiškega katastra in zemljiške knjige. Le na točno in enolično določenem objektu je mogoče vzpostaviti evidenco stvarnih pravic in pravnih dejstev na njih. Spremenjena zakonodaja uvaja ureditev vodenja podatkov o območju izvrševanja neprave stvarne služnosti z namenom ureditve stvarnopravnih razmerij, vpisa služnosti v javno korist v zemljiško knjigo. Zemljiška knjiga po dokončnosti vpisa stvarnih pravic podatek posreduje v zemljiški kataster. Namen ureditve in uskladitve podatkov je zagotovitev dostopa do celovitih podatkov o nepremičninah na enem mestu. Samo pravilni podatki, ki izkazujejo njihovo dejansko fizično stanje v prostoru, bodo omogočili uporabo podatkov za različne namene.
Published in ReVIS: 14.07.2020; Views: 1937; Downloads: 163
Full text (1,65 MB) |
108. Economic and social security in EU : reforming Slovenian law on social enterpreneurshipPetra Kleindienst, 2019, original scientific article Abstract: Europe 2020 strategy of smart, sustainable and inclusive growth also implies policies for boosting social innovations. In this context, it is relevant to encourage solutions such as social entrepreneurship as it is addressing social and environmental issues while employing entrepreneurship. Social entrepreneurship depends on the context of its emergence and implementation. In this regard, the context-specific factors play an important role. Following the Cultural Political Economy approach, the article examines on different factors that have influenced on the adoption of amendments of the Slovenian Social Entrepreneurship Act in 2018. Selection of the case study of Slovenia bases on the findings implying that Slovenia has still not overcome the initial phase of the development of the social entrepreneurship. The article reveals that there are still issues relevant for running social enterprises that are not sufficiently regulated by the law. One of them is a training of the vulnerable groups in terms of their technological skills in order to ensure their efficiency and productiveness in Work Integration Social Enterprises.
Keywords: social entrepreneurship, social innovations, technology, legislation, Europe 2020
Published in ReVIS: 06.07.2020; Views: 2058; Downloads: 86
Full text (225,01 KB) |
109. |
110. Evropska unija - akter sodelovanja v podnebni politiki na poti do globalnega podnebnega sporazuma : magistrsko deloPetra Jakopič, 2020, master's thesis Abstract: Pričujoče magistrsko delo vsebuje tematiko, ki je v zadnjem času deležna vse več pozornosti, saj prinašajo podnebne spremembe za svetovno družbo nove izzive, ki zahtevajo globalno sodelovanje. Vendarle pa je vloga Evropske unije (EU), kot začetnega akterja v boju proti podnebnim spremembam obravnavana le v manjšem obsegu. V magistrskem delu je ocena ustreznosti vključenosti EU kot globalnega akterja v podnebno politiko podana na podlagi analize veljavnih mednarodnih sporazumov na področju podnebnih sprememb in na podlagi primerjalne analize zakonske ureditve podnebnega prava drugih držav članic EU. Pomemben zaključek tega dela analize prinaša tudi kronološka primerjava učinkov podnebnega prava na pogajanjih konferenc pogodbenic (COP), ki je pokazala, da EU konstantno deluje v smeri, ki bi ji prinesla vodilno mesto akterja. Skladno s tem se je izvajala študija primerov kriterijev ocenjevanja pomembnosti akterjev s strani različnih udeležencev pogajanj. Primerjalna analiza podnebnih politik EU, Kitajske in ZDA je potrdila, da je pri oblikovanju tako pomembnih razvojnih odločitev, kot so podnebne spremembe, ključna participacija podnebne politike vseh akterjev, čeprav je usklajenost na globalni ravni med različnim državami težko doseči. V magistrskem delu so podani argumentirani predlogi rešitev, ki bi jih EU kot vodilni akter na področju podnebne politike tudi s pomočjo vse pomembnejše podnebne diplomacije v prihodnje morala upoštevati, saj je analiza sprejetega pariškega sporazuma pokazala, da ni najbolj univerzalen sporazum za reševanje globalne podnebne politike, pomeni pa pomemben korak naprej v brezogljično družbo.
Published in ReVIS: 22.04.2020; Views: 2015; Downloads: 223
Full text (2,07 MB) |
