121. Evropsko državljanstvo s posebnim ozirom na Brexit : diplomsko deloTeja Zrim, 2019, undergraduate thesis Abstract: Državljanstvo pomeni pravno vez med posameznikom in državo. Evropsko državljanstvo je bilo uvedeno leta 1992 z Maastrichtsko pogodbo, in sicer s takratnim 17. členom PES. Evropsko državljanstvo pomeni dopolnitev nacionalnega državljanstva, kateremu je evropsko akcesorno. Sodišče Evropske unije je v sodbi Grzelczyk povedalo, da evropsko državljanstvo pomeni temeljni status državljanov držav članic. Danes pravice državljanov ureja PDEU. Pravice evropskih državljanov so pravica do prostega gibanja in prebivanja, aktivna in pasivna volilna pravica, diplomatska in konzularna zaščita, komuniciranje z organi Evropske unije, prepoved neposredne in posredne diskriminacije. Velik vpliv na razvoj ima Sodišče Evropske unije s svojo sodno prakso. Najpomembnejša odločitev Sodišča Evropske unije na področju državljanstva je, da je določba, ki podeljuje pravico do prostega gibanja in prebivanja, neposredno uporabljiva. Brexit se je začel z referendumom 23. 6. 2019, ko se je večina Britancev odločila za izstop iz Unije. Britanska vlada je nato uradno sprožila 50. člen PEU. Med Združenim kraljestvom in Evropske unijo je bil sklenjen Ločitveni sporazum, ki so ga trikrat zavrnili v britanskem parlamentu. Posledično je britanska stran zaprosila za podaljšanje Brexita do 31. oktobra 2019. V primeru Brexita brez dogovora bodo trpele pravice državljanov, ki jih je potrebno zaščititi.
Published in ReVIS: 23.09.2019; Views: 2181; Downloads: 127
 Full text (473,95 KB) |
122. Problem mednarodnega pravnega varstva tujcev v Sloveniji : diplomsko deloAriana Šuc, 2019, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga obravnava problem mednarodnega pravnega varstva tujcev v Sloveniji. Temeljni zakon, ki ureja področje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji, je Zakon o mednarodni zaščiti s kratico "ZMZ-1". V njem je definiran pojem mednarodne zaščite, ki pomeni status begunca ali status subsidiarne zaščite. Probleme mednarodnega pravnega varstva tujcev v Sloveniji pričajoče diplomsko delo, s pomočjo deskriptivne metode, tudi opiše in ponazori. Republika Slovenija je država članica Evropske unije, ki stremi k vzpostavitvi skupnega evropskega azilnega sistema, kar bi posledično pomenilo tudi enoten sistem politike mednarodne zaščite ter s tem uveljavitev vsaj enakih minimalnih standardov na področju azila. Postopek mednarodne zaščite bi namreč moral biti za vse prosilce hiter, pravičen in pošten, kar pa v praksi, na žalost, pogosto ne drži. Bistvenega pomena je zavedanje pomembnosti mednarodne zaščite ter soočenja s problemi, s katerimi se na tem področju srečujejo njeni prosilci v Republiki Sloveniji. Nedvomno bi bilo potrebno nameniti večjo pozornost vzdrževanju in zagotavljanju ustreznih bivalnih razmer, še posebno pri problematiki namestitve mladoletnih tujcev v centrih za tujce (tistih s spremstvom, kot tudi brez spremstva). Prav tako še vedno ni bila sprejeta sistemska oblika nastanitve in obravnave mladoletnikov brez spremstva. V praksi je nadalje zaznati problem s čakanjem na sprejem prošenj za mednarodno zaščito. Pojavljajo se tudi problemi z odvzemom prostosti. Dodana vrednost naloge je zagotovo izjava Tamare Erjavec, zakonite zastopnice za mladoletnike (poglavje 5.1.3), ki pojasni svoje stališče ter mnenje do problema sistemske oblike nastanitve in obravnave mladoletnikov brez spremstva iz svojih lastnih izkušenj, zbranih med delom na omenjenem področju.
Published in ReVIS: 19.09.2019; Views: 1771; Downloads: 213
Full text (622,87 KB) |
123. Varstvo narodnih manjšin v mednarodnem pravu : diplomsko deloTea Stepančič, 2019, undergraduate thesis Abstract: Manjšine so skupine ljudi, ki se od večinskega prebivalstva razlikujejo po etnični, verski, jezikovni in kulturni identiteti, zaradi svojega nedominantnega položaja pa potrebujejo posebno manjšinsko varstvo, saj splošno varstvo človekovih pravic ne zadostuje. Diplomsko delo obravnava varstvo manjšin v mednarodnem pravu, pri čemer je poudarek predvsem na aktualnem urejanju manjšinskih pravic. Zaradi sprememb mednarodnega režima in nastanka novih držav je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja prišlo do nastanka narodnih manjšin v novonastalih in preoblikovanih državah. Zgodovinski razvoj manjšinskih pravic s poudarkom na razvoju v dvajsetem stoletju je obravnavan s pomočjo zgodovinske metode. Manjšinske pravice so se urejale predvsem v okviru mednarodnih organizacij, ki so sklenile več pravnih dokumentov, ki urejajo manjšinsko problematiko. V današnjem času imajo te organizacije zelo pomembno vlogo, saj s svojimi institucijami nadzirajo implementacijo določb, s tem pa tudi vplivajo na razumevanje pojma manjšine. V zadnjem času zaradi povečanega obsega migracij nastajajo nove manjšine, vendar migrantom niso priznane posebne manjšinske pravice, le splošne človekove pravice. Kot posebna manjšina so obravnavana tudi domorodna ljudstva, ki imajo zaradi zgodovinskega konteksta nekoliko drugačno ureditev kot tipične manjšine. S primerjalno metodo so bile primerjane razlike pravic starih manjšin, novih manjšin in domorodnih ljudstev.
Published in ReVIS: 19.09.2019; Views: 2205; Downloads: 226
Full text (436,61 KB) |
124. Evropsko Sodišče pravice v Luksemburgu : (delo, pristojnost in problemi)Maša Pikon, 2019, undergraduate thesis Abstract: Sodišče Evropske unije je sodni organ Evropske unije in eden izmed najbolj zaslužnih organov za poglobljeno integracijo omenjene mednarodne organizacije. Sestavljen je iz 28 sodnikov, torej toliko kolikor ima Evropska unija držav članic. Po izstopu Velike Britanije bo en sodnik manj. Njegov sedež je v Luxembourgu. Ustanovljen je bil leta 1952 s Pariško pogodbo. Ima številne pristojnosti. Odloča o tožbah zaradi neizpolnitve obveznosti, tožbah proti institucijam EU, najbolj pomembna je pristojnost odločanja v predhodnem postopku odločanja po 267. členu PDEU, saj ima s tem postopkom sodni monopol nad uporabo in razlago prava EU. Vse možne oblike postopkov pred Sodiščem natančno obrazložim. Na drugi stopnji pa odloča o pritožbah zoper sodne odločbe Splošnega sodišča. Poleg pisnega in ustnega dela Sodišča nakažem še težave, s katerimi se je in s katerimi se še danes sooča. Izpostavila sem tri najbolj znane: dolgotrajnost predhodnega postopka in možne rešitve, neizvrševanje sodb ter še vedno oddaljen pristop Evropske unije k Evropski konvenciji človekovih pravic. Evropska unija se je z Lizbonsko pogodbo, ki je leta 2009 stopila v veljavo, pravno zavezala k pristopu omenjene konvencije, a kdaj natančno bo do tega prišlo je težko napovedati.
Published in ReVIS: 18.09.2019; Views: 2347; Downloads: 167
Full text (718,14 KB) |
125. Članstvo in delovanje Republike Slovenije v univerzalnih mednarodnih organizacijah : diplomsko deloKarin Nešić, 2019, undergraduate thesis Abstract: Mednarodne organizacije so ustanove, ki jih ustanavljajo različne organizacije, institucije in posamezniki, s pomočjo katerih uresničujejo svoje ali skupne interese na mednarodni ravni. Razvoj mednarodnih organizacij po navedbah nekaterih avtorjev sega daleč v zgodovino, medtem ko so drugi mnenja, da so se prave oblike začele kazati v času Vestfalskega miru. Kljub vsemu pa so se avtorji poenotili, da se je razcvet mednarodnih organizacij pojavil v 20. stoletju, zaradi dogodkov v prvi in predvsem drugi svetovni vojni. Mednarodne organizacije delimo po različnih kriterijih, glede na ustanovitelja, geografski kriterij, področje delovanja in oblike odločitev, ki jih sprejemajo. Glede na geografski kriterij se loči regionalne in univerzalne organizacije, ki so tudi glavni predmet obravnave v diplomskem delu. Vsaka organizacija ima svojo strukturo in organe, cilji in naloge pa so opredeljeni v ustanovni listini. Država z vstopom v mednarodno organizacijo izgubi del suverenih pravic in deluje na podlagi pravil organizacije, prav tako mora spoštovati ustanovno listino in pravne akte. Diplomsko delo bo skušalo predstavit ugotovitve o članstvu in delovanju Slovenije v 21 izbranih univerzalnih mednarodnih organizacijah, torej tistih ki so dostopne za članstvo vsem državam sveta. Med te spada tudi 15 specializiranih agencij OZN.
Published in ReVIS: 18.09.2019; Views: 1951; Downloads: 131
Full text (774,21 KB) |
126. Razmerje med Evropskim sodiščem pravice v Luksemburgu in Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu : diplomsko deloTina Hernec, 2019, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na dva od najbolj obremenjenih mednarodnih sodnih organov - Sodišče EU in Evropsko sodišče za človekove pravice in razmerje med njima. Čeprav sta oba del različnih pravnih sistemov, se v delu varovanja človekovih pravic njune pristojnosti prekrivajo. Evropsko sodišče za človekove pravice je bilo v okviru Sveta Evrope ustanovljeno prav z namenom varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin, medtem ko je bila Evropska unija najprej zgolj ekonomska skupnost, v kateri se je šele kasneje pojavila potreba po varovanju človekovih pravic. Glavna pomanjkljivost trenutne ureditve je nekakšna dvojna ureditev, saj so iste človekove pravice različno urejene v različnih pravnih dokumentih in jih posledično nadzorujejo različni organi - v tem primeru celo iz različnih organizacij. Ravno iz tega razloga se že več desetletij pojavljajo težnje, da bi Evropska unija pristopila h Konvenciji o človekovih pravicah. Leta 2014 je Sodišče EU z Mnenjem 2/13 zavrnilo težko pričakovan osnutek za pristop EU k EKČP, ki so ga pripravili predstavniki obeh organizacij. Odločitve Sodišča EU mnogi niso pričakovali in začela so se pojavljati vprašanja, kolikšen je še interes Evropske unije, da pristopi k EKČP.
Published in ReVIS: 18.09.2019; Views: 1825; Downloads: 146
Full text (1012,45 KB) |
127. Ali so t. i. "mini države" v Evropi (San Marino, Monako, Liechtenstein, Andora, Vatikan) države? : diplomsko deloNika Fister, 2019, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo nam predstavi, katere kriterije mora določena entiteta izpolnjevati, da jo mednarodno pravo šteje za državo. To vprašanje je pomembno zlasti za mini države, ki sicer izpolnjujejo kriterije, vendar nekaterih od njih ne v celoti. Pri tem mislimo predvsem na kriterij neodvisnosti, ki ga ne morejo izpolnjevati celostno zaradi določenih posebnosti, kot je na primer protektorsko razmerje. Najbolj pomembni kriteriji državnosti so efektivna vlada, populacija, definirano ozemlje, sposobnost vstopati v odnose z drugimi državami, suverenost, neodvisnost - zadnja dva kriterija nekateri pravniki enačijo. Opazili bomo, da so štiri države v odnosu odvisnosti, ta odnos odvisnosti nastane s pogodbo o protektoratu, ki služi, da močnejša država ščiti šibkejšo, slednja pa ji prepusti del svojih pravic, kot je na primer upravljanje z zunanjo politiko. Kljub temu da država prepusti upravljanje svoje zunanje politike drugi državi in s tem izgubi del svoje suverenosti, še vedno obstaja kot država. Ena od opisanih držav pa je subjekt sui generis. Diplomsko delo temelji na opisni metodi, saj smo tako lahko prišli do ključnega rezultata. V zadnjem delu je z zgodovinsko metodo opisan obstoj mini držav, da smo prišli do rešitve, kako jim je uspelo vrsto let ostati neodvisne. Pri zunanji politiki držav pa je uporabljena primerjalna metoda, da lahko nazorno vidimo izzive majhnih držav. Namen diplomskega dela je raziskati vprašanje, ali so mini države države z vidika mednarodnega prava, cilj pa je s pomočjo literature, člankov in spletnih strani dokazati, da te države so države.
Published in ReVIS: 18.09.2019; Views: 2220; Downloads: 181
Full text (423,54 KB) |
128. Izbrisani pred ESČP : diplomsko deloSara Drakulić, 2019, undergraduate thesis Abstract: Predstavljen je primer izbrisanih pred ESČP. To so bili državljani bivših jugoslovanskih republik, ki niso mogli pridobili slovenskega državljanstva. Ker so jim bile zaradi tega kršene človekove pravice, je velik del diplomskega dela posvečen tudi njim. Pri tem sem se osredotočila na njihovo varovanje v mednarodnem prostoru. Namen dela je bil predstaviti, kako pomembno vlogo ima ESČP nasploh in kako je primer izbrisanih vplival na spremembo slovenske zakonodaje. Uporabljena je bila sodna praksa ESČP in US ter slovenska osamosvojitvena zakonodajo, v katero spadajo TUL, UZITUL, ZDRS in ZTuj. Z njo je bila prikazana neurejenost položaja izbrisanih. Statuti mednarodnih organizacij, SDČP, EKČP, Evropska socialna listina, Evropska listina o temeljnih pravicah ter druge mednarodne konvencije so bili uporabljeni v poglavjih o človekovih pravicah. Primerjana je bila različna raven varovanja in kako jih posamezne organizacije sankcionirajo. Rezultati raziskave kažejo na visoko raven mednarodnopravnega varovanja človekovih pravic, še posebej očiten primer tega je ESČP. Njihov doprinos v primeru izbrisanih je bil ključen za ureditev njihovega položaja v Sloveniji. Prav tako je bil s pilotno sodbo storjen pomemben korak k vzpostavitvi odškodninske sheme. Izbrisani predstavljajo prelomen primer v sodni praksi ESČP na področju podeljevanja in urejanja državljanstva, vendar ker je to še vedno večinoma v pristojnosti držav, bodo šele naslednji primeri pred ESČP podrobneje opredelili standarde, ki jih bodo pri tem morale upoštevati države.
Published in ReVIS: 18.09.2019; Views: 1903; Downloads: 144
Full text (593,54 KB) |
129. OZN in problem statusa Palestine ter Jeruzalema : diplomsko deloLucija Osim, 2019, undergraduate thesis Abstract: Že več desetletij izraelsko-arabski spor predstavlja največji dejavnik destabilizacije Bližnjega vzhoda, ki ima razsežnosti preko meja regije. V jedru spora je Jeruzalem, mesto, ki je razpeto med tremii religijami in ki je okupirano s strani Izraela kljub svojemu posebnemu statusu. Območje bivše mandatne Palestine tako predstavlja ozemlje nenehnih sporov med Izraelci in Palestinci za uresničitev lastnega načela do samoodločbe. Na videz nerešljivo palestinsko vprašanje je bilo s strani mandatne sile Velike Britanije predano novonastali organizaciji OZN, ki naj bi ga razrešila in poiskala pravično rešitev v novem svetovnem redu. ZN so kmalu sprejeli znano delitveno resolucijo, ki še danes predstavlja temelj razrešitve palestinskega vprašanja. Ta je predvidevala nastanek dveh držav z internacionalizacijo Jeruzalema. Vendar zaradi pomanjkanja politične volje in nenehnega spreminjanja stanja s strani Izraela na tleh bivše mandatne Palestine je ta ostala neuresničena. Današnje dogajanje na tistem delu sveta pa ne kažejo na to, da bi v kratkem prišlo do pravične rešitve. V diplomski nalogi bom poskušala na najboljši način z deskriptivnim pristopom in analitično metodo prikazati delovanje OZN in njen prispevek k razrešitvi statusa Jeruzalema in Palestine. Opredelila bom status svetega mesta in Palestine skozi sprejete resolucije OZN ter kritično ocenila (ne)zadostnost delovanja poglavitnega organa, Varnostnega sveta OZN.
Published in ReVIS: 26.08.2019; Views: 1864; Downloads: 143
Full text (1,19 MB) |
130. Primerjava mediacije v notranjem in mednarodnem pravu : diplomsko deloRebecca Kavčič, 2019, undergraduate thesis Abstract: Mediacija je ena izmed oblik alternativnega reševanja sporov, pri kateri tretja nepristranska oseba ali skupina oseb (mediatorjev) vodi sprte stranke skozi postopek in jim s svojimi predlogi pomaga doseči sporazum o spornih vprašanjih. Za stranke so bistveni ohranitev moči odločanja, hitrost postopka, nižji stroški in odsotnost stresa. Postopek mediacije se uporablja tako v notranjem kot tudi v mednarodnem pravu. V diplomskem delu je kot notranje pravo obravnavano in uporabljeno nacionalno pravo Republike Slovenije. Bistvena razlika med mediacijo v notranjem in mednarodnem pravu je v pomembnosti mednarodnopravnega načela suverene enakosti držav v povezavi z načelom prostovoljnosti, ki je v mednarodnem pravu ključnega pomena. Razlikujeta se tudi v naravi sporov, ki jih obravnavata, saj so le-ti v mednarodnih mediacijah pretežno politične, v notranjem pravu pa večinoma dejanske in pravne narave. Drugačna sta normiranost postopka in pravni okvir, saj so zaradi odsotnosti enotnega zakonodajalca, pravosodnega organa in izvršilnega organa odnosi v mednarodnem pravu bistveno bolj prepuščeni v oblikovanje subjektom. Razlikujejo se vrste strank in izvajalci mediacije. V mednarodnih sporih so stranke največkrat države in mednarodne organizacije, mediatorji pa tretje države, medtem ko so stranke mediacije v notranjem pravu fizične in pravne osebe, vlogo mediatorjev pa imajo tretje fizične osebe. Na podlagi analitične in komparativne metode se lahko povzame, da sta si postopka na prvi pogled sorodna, cilj obeh je rešiti spor med strankami v konfliktu, vendar ko se poglobimo v strukturo, ugotovimo, da se v pomembnih podrobnostih tudi razlikujeta.
Published in ReVIS: 26.08.2019; Views: 1673; Downloads: 153
Full text (814,41 KB) |
