Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Veliko je bilo polemik glede legitimnosti razglasitve neodvisnosti Kosova,o čemer je svoje mnenje podalo tudi Meddržavno sodišče v Haagu. Ugotovilo je, da Deklaracija o razglasitvi neodvisnosti Kosova ni v neskladju z mednarodnim pravom. Posledično lahko razumemo, da ni v nasprotju z mednarodnim pravom niti neodvisnost Kosova kot samostojne države. Kljub temu da je Kosovo priznalo veliko število držav,pa ima še vedno težave pri vstopu v OZN.V svojem diplomskem delu podrobneje analiziram posamezne pogoje, ki so zahtevani na podlagi 4. člena Ustanovne listine OZN. Opredelim se do tega ali Kosovo izpolnjuje pogoje državnosti, miroljubnosti, ali sprejema obveznosti iz Ustanovne listine ter ali je te obveznosti sposobno izpolnjevati. Največja ovira pri sprejemu niso pogoji iz 4. člena, slednje namreč Kosovo izpolnjuje. Vstop v organizacijo je Kosovu onemogočen zaradi Rusije, ki kot ena izmed stalnih članic Varnostnega sveta uveljavlja pravico veta. Pravica veta sicer izvira iz začetne dobe OZN in je bila ustanovljena z namenom blokiranja odločitve, ki bi bila skrajno v nasprotju z interesi katere izmed zmagovitih sil druge svetovne vojne (stalnih članic). Sprejetje take odločitve bi namreč lahko povzročilo celo spopad med stalnimi članicami in s tem ogrozilo primarni namen organizacije po zagotavljanju miru in varnosti. Kljub temu zgleda, da bi bilo koristno omejiti uporabo pravice veta, saj dosedanja pravila v bistvu ne preprečujejo njene zlorabe.Tudi naslednice nekdanje SFRJ so se spopadale z določenimi težavami ob vstopanju v OZN. Slovenija in Hrvaška ter Bosna in Hercegovina so v OZN vstopile brez večjih težav. V tistem času sta bili Srbija in Črna gora še skupna entiteta pod imenom Zvezna republika Jugoslavija, ki je želela biti naslednica nekdanje SFRJ. Za tem se je Črna gora odcepila od Srbije in posebej zaprosila za članstvo v OZN. Slovenija pri vstopu v OZN ni imela težav v primerjavi s Kosovom, saj so jo pred tem že priznale vse stalne članice Varnostnega sveta. V nasprotju z njo pa je Makedonija v organizacijo lahko vstopila samo pod pogojem, da je pristala na spremembo imena. Ime države je bistven element njene pravne subjektivitete ter njene državnosti. Izhajajoč iz tega so organi OZN s tem, ko so Makedoniji postavili dodaten pogoj za vstop v organizacijo, kršili norme mednarodnega prava ter temeljno načelo OZN o suvereni enakosti vseh držav članic. Prav tako je bilo tako ravnanje v nasprotju z načelom univerzalnosti organizacije.
Keywords: neodvisnost Kosova, pravica do samoodločbe, OZN, zloraba pravice veta, vstop bivših republik SFRJ v OZN
Published in ReVIS: 12.07.2018; Views: 3006; Downloads: 222
Full text (670,38 KB)

Abstract: Pravica do izobraževanja je ena temeljnih človekovih pravic, ki jo kot takšno priznavajo številni nacionalni, regionalni in mednarodni pravni dokumenti, njeno uresničevanje pa spodbujajo in nadzorujejo številne pomembne mednarodne organizacije ter civilna družba. Magistrsko delo si prizadeva s celostnim pristopom obširno in natančno preučiti pravico do izobraževanja, tako iz pravno-teoretičnega kot praktičnega vidika, pri čemer se v geografskem smislu o meji in osredotoči na države Evrope. Prvi -teoretični del magistrske naloge opredeli pojem,vsebino in pomen pravice do izobraževanja, njene najpomembnejše regionalne in mednarodne pravne vire ter delo mednarodnih organizacij na tem področju. V drugem - praktičnem del upa magistrska naloga prek konkretnih primerov izpostavi izzive in težave, s katerimi se evropske države soočajo pri uresničevanju pravice do izobraževanja v praksi, pri čemer podrobneje preuči področja obveznosti primarnega izobraževanja, financiranja in privatizacije izobraževanja, pravic staršev v zvezi z izobraževanjem njihovih otrok in pravic posameznih ranljivih skupin (invalidov, Romov, narodnih in jezikovnih manjšin ter beguncev) na področju izobraževanja. Vse ugotovitve so v zaključku strnjene v sklepno misel o tem, kako vestno in učinkovito se v Evropi uresničuje pravica do izobraževanja in kaj evropskim državam pri tem predstavlja poseben izziv.
Keywords: pravica do izobraževanja, človekove pravice, Evropsko sodišče za človekove pravice, invalidi, manjšine, begunci
Published in ReVIS: 12.07.2018; Views: 3423; Downloads: 192
Full text (1,82 MB)

Abstract: Evropska unija je politično ekonomska zveza, sestavljena iz 28 evropskih držav. Vstop v Evropsko unijo je cilj skoraj vsake evropske države, saj so olajšane mnoge dobrine, kot je na primer enotni notranji trg, ki ga zagotavlja pravni sistem, ki velja za vse države članice Evropske unije. Cilji Evropske unije pa so usmerjeni predvsem v zagotavljanje prostega pretoka ljudi, dobrin, storitev in kapitala v okviru notranjega trga, uveljavljanje zakonov pravosodja in notranjih zadev, skupnega sklepanja trgovskih sporazumov, skupne kmetijske politike ter regionalnega razvoja. Sprva je bil predviden le vstop v Evropsko unijo, in sicer z namenom trajne povezanosti držav članic. Vendar pa so se kasneje začele pojavljati težnje nekaterih držav, ki so se počutile v Evropski uniji preveč "ujete". Tako so z ratifikacijo Lizbonske pogodbe uredili tudi možnost izstopa iz Evropske unije. Kot prva pa je to možnost izkoristila Velika Britanija, ki je po izpeljanem zgodovinskem referendumu, na katerem so se volivci odločili, da želijo zapustiti Evropsko unijo, sprožila postopek za izstop. Razlogi za to odločitev so se pri Britancih kopičili že dlje časa, kaplja čez rob pa je bila migrantska kriza, ki je izbruhnila po vojni v Siriji. Zanimivo pa je tudi to, da Britanci niso negodovali le zaradi migrantov iz Sirije in ostalih muslimanskih držav, temveč so jih motili tudi državljani Evropske unije, ki sicer zaradi dobrih pogojev množično delajo v Veliki Britaniji. To, da se je Velika Britanija odločila, da gre naprej svojo pot, brez Evropske unije, bo tudi veliko stalo. Tako Evropsko unijo, ki bo posledično dobila manj denarja, predvsem pa Veliko Britanijo, katere gospodarstvo bo izstop najbolj občutilo.
Keywords: brexit, Velika Britanija, 50. člen PEU, Evropska unija, Theresa May, migrantska kriz
Published in ReVIS: 12.07.2018; Views: 3284; Downloads: 291
Full text (813,42 KB)

Abstract: Razpad Sovjetske zveze ob koncu 20. stoletja je spremenil geopolitično sliko sveta. Te posledice so poleg domačih okoliščin determinirale usodo SFR Jugoslavije. Diplomska naloga preučuje in pojasnjuje vlogo mednarodnega prava in njegovih instrumentov na primeru razpada SFR Jugoslavije. Tako preučuje okoliščine, ki so nastale z zadnjo Ustavo SFRJ iz leta 1974 in posledice te notranjepravne ureditve pri reševanju razpadu SFR Jugoslavije. Osredotoča se na dilemo med teorijo o secesijah in teorijo o razpadu države. Obravnava tehnične instrumente,kot so Uti possidetis iuris, in so prek dela Badinterjeve komisije ključno vplivala na razplet jugoslovanske krize. Izpostavlja tudi problem uporabe referenduma, pri večetničnih narodih in uporabe referenduma kot podlage za odcepitev. Podrobno analizira primer odcepitve Kosova od Srbije prek Resolucije OZN 1244 in vlogo mednarodne skupnosti v celotnem postopku razpada SFR Jugoslavije, od dela Badinterjeve komisije, do stališč EU, ki je bila pobudnik za sklic Haaške mirovne konference o prihodnosti SFR Jugoslavije. Diplomska naloga tako analizira nove odnose, ki so nastali po padcu Sovjetske zveze. Z razpadom SFR Jugoslavije so nastali precedenčni primeri v mednarodnem pravu,na katere tako Evropa kot OZN nista imeli adekvatnih rešitev. Kot takšna mednarodna skupnosti ni bila pripravljena, kar se je posledično pokazalo pri učinkovitosti reševanja problema SFR Jugoslavije, tako pravno kot politično. Diplomsko delo je tako celovit pregled mednarodno pravno zelo pomembnega vprašanja razpada SFR Jugoslavije, ki je močno zaznamoval mednarodno pravno skupnost in konkretno vpeljal nove okoliščine, ki danes determinirajo mednarodno skupnost. Namen dela ni vrednostna presoja dejanj vpletenih strani, ampak strokovna analiza primera razpada, brez političnih konotacij.
Keywords: razpad Jugoslavije, Badinterjeva arbitražna komisija, Haaška konferenca o prihodnosti Jugoslavije, odcepitev Kosova, priznanje novonastalih držav
Published in ReVIS: 12.07.2018; Views: 4388; Downloads: 265
Full text (469,65 KB)

Abstract: Področje razmejitve morskih območij med državami v veliki meri tvori sodna praksa mednarodnih in arbitražnih sodišč. Najpomembnejši mednarodni sodišči, ki se ukvarjata s pomorsko delimitacijo,sta Meddržavno sodišče v Haagu in Mednarodno sodišče za pravo morja. Sodišči za presojanje uporabljata predvsem mednarodno običajno pravo, kot je kodificirano v Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS). Sodišči pri odločanju vodi načelo pravičnosti. Smiselno in zaželeno je, da odločitve sodišč ponujajo objektivnost in predvidljivost. Za doseganje čim večje predvidljivosti sodišči sledita vzorcem pretekle sodne prakse in uporabljata uveljavljene metode. Kljub temu pa prav pomorska delimitacija zaradi velike raznolikosti med posameznimi primeri zahteva vedno nove načine reševanja sporov. Tako se odpirajo možnosti novejši sodni praksi, da sledi že uveljavljenim metodam ali pa jih prilagodi posameznemu primeru.
Keywords: delimitacija, razmejevanja, Meddržavno sodišče v Haagu, Mednarodno sodišče za pravo morja, sodna praksa, UNCLOS, načelo pravičnosti
Published in ReVIS: 12.07.2018; Views: 2556; Downloads: 147
Full text (1,56 MB)