Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: V magistrskem delu želim pojasniti pojem in povezavo humanitarne organizacije s pome-nom humanitarne dejavnosti, ne glede na to, ali je organizacija, ki izvaja humanitarno dejavnost, organizirana po Zakonu o humanitarni dejavnosti ali po katerih drugih pravnih normah Republike Slovenije (RS). Pomembno je le, da humanitarne organizacije dejansko čim bolj učinkovito izvajajo humanitarno dejavnost in so koristne čim širšemu krogu ljudi, ki so odvisni od učinkovitega delovanja le-teh. V RS so humanitarne organizacije s svojim delovanjem postale pomembne organizacije, ki dopolnjujejo delovanje vladnih organizacij, kar lahko ugotavljamo tudi iz medijev. Njihovo učinkovito delovanje se izraža s kakovostno in hitro pomočjo reševanja človeških stisk, predvsem revščine, ki se v RS povečuje. V RS še ni bilo opravljene raziskave, ki bi doka-zovala učinkovitost njihovega delovanja, ker je učinkovitost humanitarnih organizacij zelo težko izmeriti, saj še ni izdelanih enotnih kriterijev za ocenjevanje uspešnosti in učinkovito-sti humanitarnih organizacij. V magistrskem delu sem učinkovitost delovanja humanitarnih organizacij predstavila z merjenjem zadovoljstva uporabnikov. Zadovoljstvo uporabnikov sem ugotavljala in doka-zovala s pomočjo podatkov, ki sem jih pridobila od patronažnih medicinskih sester, iz nji-hovih uradnih podatkov obravnavanih družin na določenem terenu, kar sem podrobneje predstavila v empiričnem delu magistrske naloge. Za ugotavljanje učinkovitosti delovanja humanitarnih organizacij sem uporabila še metodo lastnega opazovanja v primeru naravne katastrofe v novembru 2012, ko so bile v Sloveniji poplave, ter nedavno ob žledu, ledu in snegu v začetku februarja 2014. V magistrskem delu sem poskušala predstaviti neurejeno statusno pravno ureditev huma-nitarnih organizacij. Predstavila sem tudi primere, zaradi katerih bi bilo potrebno Zakon o humanitarnih organizacijah spremeniti in dopolniti. S predlagano magistrsko nalogo sem poskušala zakonodajalcu predlagati sprejetje takšnih pravnih norm, ki bodo omogočile, da bodo lahko organizacije, ki nimajo statusa humanitarne organizacije in izvajajo humanitar-no dejavnost, prav tako pridobile status humanitarne organizacije. V RS se humanitarne organizacije v primerjavi z drugimi državami še vedno ne morejo v zadostni meri vključevati k razpravam in pripravi zakonskih norm, zato sem z magistrskim delom skušala opozoriti na anomalije naše demokracije in predstaviti vpliv humanitarnih organizacij na notranjo in zunanjo politiko Republike Slovenije. Ključne besede: humanitarna organizacija, organizacija, ki izvaja humanitarno dejavnost, nevladne organizacije, učinkovitost humanitarnih organizacij, pravna ureditev humanitarnih organizacij, neurejen pravni status, vpliv na notranjo in zunanjo politiko v RS.
Keywords: humanitarna organizacija, nevladne organizacije, pravna ureditev
Published in ReVIS: 24.08.2017; Views: 3724; Downloads: 162
Full text (2,92 MB)

Abstract: Države donatorice - Islandija, Liechtenstein in Norveška - s finančnimi sredstvi prispevajo k redukciji razlik med državami upravičenkami, vključenimi v Evropski gospodarski prostor. Slovenija je bila do sredstev iz Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma upravičena v programskem obdobju 2004-2009 in v programskem obdobju 2009-2014; slednji se trenutno še izvaja. V programskem obdobju 2004-2009 je bilo Sloveniji skupno dodeljenih 18,594 milijona EUR bruto sredstev iz navedenih mehanizmov. Pri črpanju sredstev je bila naša država zelo uspešna, saj ji je bilo izplačanih več kot 93 % vseh dodeljenih sredstev, kar jo uvršča na peto mesto med petnajstimi državami, ki so bile upravičene do navedenih sredstev. Za tekoče programsko obdobje 2009-2014, ki se v načinu izvajanja bistveno razlikuje od predhodnega sistema, je Sloveniji na voljo 26,9 milijona EUR bruto sredstev za izvajanje programov, ki imajo različne prioritetne vsebine. Ker je eden od dveh ključnih ciljev finančnih mehanizmov krepitev bilateralnih odnosov med državami udeleženkami, je Slovenija del dodeljenih sredstev namenila za njihovo krepitev; ta so signifikantno pripomogla h krepitvi odnosov med Slovenijo in državami donatoricami. Sredstva finančnih mehanizmov pomenijo pomemben vir financiranja projektov iz različnih področij, saj so na voljo za različna vsebinska področja in organizacije z različnim pravnim statusom.
Keywords: finančni mehanizmi, Evropski gospodarski prostor, Norveški finančni mehanizmi, bilateralni odnosi, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Published in ReVIS: 22.08.2017; Views: 4239; Downloads: 201
Full text (943,15 KB)