61. Predstavitev odločitev Meddržavnega sodišča v Haagu o imuniteti diplomatov in državnih funkcionarjev : diplomsko deloTim Bučan, 2021, undergraduate thesis Abstract: Avtor se v svojem diplomskem delu loti vprašanja imunitete diplomatov in visokih državnih funkcionarjev, predvsem pred kazensko jurisdikcijo tujih držav. Na začetku dela avtor najprej predstavi nekatere osnovne pojme, katerih opredelitev in razumevanje je po mnenju avtorja ključno za razumevanje obravnavane teme. Samo jedro diplomskega dela sestavljajo predstavitve in obravnavanja nekaterih bolj odmevnih odločitev Mednarodnega sodišča v Haagu v povezavi s problematiko imunitete visokih državnih funkcionarjev. Obravnavani primeri v diplomskem delu so: Arrest warrant case, (Demokratična Republika Kongo v. Belgija, 2002), Certain Questions of Mutual Assistance in Criminal Matters (Džibuti v. Francija, 2008), Immunities and Criminal Proceedings (Ekvatorialna Gvineja v. Francija, 2018) in Jurisdictional Immunities of the State (Nemčija v. Italija; posreduje Grčija, 2012). Vse štiri primere avtor najprej kratko povzame, nato pa se poglobi v odločitve sodišča, pri čemer se fokusira predvsem na vprašanja imunitete pred kazensko jurisdikcijo tujih držav in njenih upravičencev. V nadaljevanju s primerjalno metodo navede skupne točke v odločitvah Meddržavnega sodišča v Haagu, ter morebitne divergence med njimi. Pri tem, kot delno tudi med samo analizo primerov, si avtor pomaga z različnimi relevantnimi pravnimi akti kot tudi strokovno literaturo. Končno avtor povzame ugotovitve, do katerih je prišel z analizo omenjenih primerov, ter poda svoje mnenje glede obravnavane problematike.
Keywords: imuniteta, diplomati, državni funkcionarji, odločitve Meddržavnega sodišča v Haagu, kazenska jurisdikcija tujih držav, mednarodno običajno pravo
Published in ReVIS: 31.03.2022; Views: 936; Downloads: 64
 Full text (472,37 KB) |
62. Koncept »zločini zoper človečnost« od Nürnberga do osnutka konvencije ILC : diplomsko deloAna Ademoski, 2021, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi je predstavljen razvoj koncepta »zločini zoper človečnost« v zadnjih petinsedemdesetih letih. V prvem delu diplomske naloge je kronološko predstavljeno dogajanje prve in druge svetovne vojne, ki je neločljivo povezano s samim potekom sojenj v Nürnbergu in sojenj v Tokiu. Predstavljeni so zločini, ki so zaznamovali nekdanjo Jugoslavijo in ob približno istem času tudi Ruando. Sledi obravnavanje odgovora mednarodne skupnosti na dejanja iz devetdesetih let s pomočjo Rimskega statuta in ustanovitvijo Mednarodnega kazenskega sodišča ter predstavitev vloge ILC v najnovejšem poskusu dokončnega definiranja koncepta ter pravnoformalnega pogleda na samo preganjanje in kaznovanje storilcev za kazniva dejanja zločinov zoper človečnost. V diplomski nalogi sta v večjem delu uporabljeni deskriptivna in zgodovinska metoda, v manjšem obsegu tudi analitična metoda, predvsem v začetnem delu za opis ključnih pojmov, v končnem delu pa sintetična metoda za povzetek diplomskega dela. Namen diplomskega dela je preučiti, kako je v mednarodnem pravu urejen koncept »zločini zoper človečnost«, cilj pa je ugotoviti, kako se je razvijalo mednarodno pravo na tem področju in kako mednarodno pravo dandanes pripomore k preprečevanju tovrstnih zločinov. Diplomska naloga bralcu na pregleden način omogoča vpogled v razvoj samega koncepta.
Keywords: zločini zoper človečnost, Rimski statut, ILC, Nürnberg, Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločinov zoper človečnost
Published in ReVIS: 24.03.2022; Views: 902; Downloads: 0 |
63. Častni konzuli kot del konzularne mreže : diplomsko deloManca Ogorevc, 2021, undergraduate thesis Abstract: Beseda diplomacija izhaja iz grške besede diploma, ki je pomenila dvakrat prepognjeno listino, v stari Grčiji pa so besedo diploma uporabljali za poslanike, ki so predstavljali vladarja oz. oblast svojega mesta v tujem mestu. Del diplomacije predstavlja tudi konzularna diplomacija, ki je opredeljena kot diplomacija, ki jo izvajajo bodisi karierni konzuli bodisi častni konzul ali drugi konzularni predstavniki, ki opravljajo različna konzularna opravila. Konzularna diplomacija sicer ne more nadomestiti klasične diplomacije, lahko pa jo kakovostno dopolni ter v ekonomskem pogledu tudi bistveno poceni, kar je pri omejenih sredstvih za izvajanje zunanje politike, predvsem manjših držav, kot je Slovenija, bistvenega pomena. Prednost konzularne diplomacije je med drugim tudi v tem, da so konzuli neposredno povezani z okoljem, v katerem delujejo, zato tudi dobro poznajo državo sprejemnico in državo pošiljateljico. Posebno mesto imajo v tej opredelitvi častni konzuli, ki svoje delo opravljajo častno, torej za svoje delo niso plačani in so izbrani med uglednimi, po navadi premožnimi osebami, ki so lahko državljani države sprejemnice ali pa državljani države pošiljateljice. Ker častni konzuli opravljajo vedno več nalog, prejemajo več zadolžitev in se njihovo število tudi stalno povečuje, bi veljalo njihovo imenovanje in položaj doreči in urediti, predvsem pa celostno opredeliti njihove, pravice, imunitete in zadolžitve.
Keywords: častni konzularni funkcionarji, naloge konzularnih funkcionarjev, konzularni odnosi, imenovanje častnih konzulov, Dunajska konvencija o konzularnih odnosih
Published in ReVIS: 24.03.2022; Views: 793; Downloads: 0 |
64. The Prespa agreement for accession in the European Union and NATO : master’s thesisMonika Gjorgjievska, 2020, master's thesis Abstract: The underlying research rationale of this master thesis has been driven by the interest sparked by the historic settlement of the long-standing dispute between North Macedonia and Greece with the Prespa Agreement signed in 2018. The dispute over the name between Skopje and Athens, especially its settlement, continues to draw attention and curiosity both in academia and in practice. In light of these developments, this research explores the diplomatic relations between North Macedonia and Greece through both contemporary and historical lens. Based on analysis of literature, reports and media sources, this research tries to answer two key questions: (1) What is the genesis of the relationships between North Macedonia and Greece and has Prespa Agreement speed up the process of EU accession process? (2) The Interim Accord between Athens and Skopje was signed in 1995. Why was it not possible to reach a compromise and sign the Prespa Agreement at that time?. The Prespa Agreement was signed on the Greek side of the Prespa lake on June 17th 2018 and is named by the location where the name issue was officially ended. The official name of the Prespa Agreement is “Final Agreement for the settlement of the differences as described in the United Nations Security Council Resolutions 817 (1993) and 845 (1993), the termination of the Interim Accord of 1995, and the establishment of a Strategic Partnership between the Parties”. The Prespa Agreement is supposed to be a solution to differences set in the resolutions 817 and 845 from 1993, likewise the Interim Accord from 1995, signed in New York. On the other side of the lake, were present representatives from the North Atlantic Treaty Organization and the European Union. The presence of the organizations mentioned above gives high importance for Western Balkans countries. This research aims to understand and explain both sides of the story, the mutual standing points, as well as their differences.
Keywords: North Macedonia, Greece, Macedonia, name dispute, history, self–determination, international organizations, agreement, foreign policy, diplomacy, human rights
Published in ReVIS: 09.02.2022; Views: 1112; Downloads: 69
Full text (845,22 KB) |
65. Varstvo človekove pravice do življenja v času pandemije COVID-19 : magistrsko deloRene Pohlen, 2021, master's thesis Abstract: Varstvo človekove pravice do življenja je v času pandemije covid-19 zahtevalo neobičajne in izredne ukrepe, ki so za namen varovanja zdravja in življenja ljudi posegli v druge človekove pravice. Magistrsko delo s pomočjo normativno-dogmatične, deskriptivne, analitične, vrednotenjske in primerjalne ter sintetične metode poskuša odgovoriti na vprašanja, ali pandemija covid-19 predstavlja izredne razmere, v katerih je za varstvo človekove pravice do življenja nujno potrebno sprejeti ukrepe, s katerimi se omejijo druge človekove pravice in temeljne svoboščine, ali so bili posegi v pravice in temeljne svoboščine v času pandemije covid-19 v naši državi pretežno pravno dopustni in sorazmerni ter ali so si države v času pandemije covid-19 medsebojno pomagale pri varstvu človekove pravice do življenja in pri odpravljanju posledic pandemije v duhu solidarnosti. Magistrsko delo se uvodoma osredotoča na pravno ureditev človekove pravice do življenja, nadaljuje pa s pravno ureditvijo izrednih razmer in pojmov epidemije ter pandemije. Nato obravnava ukrepe, ki so bili za varstvo zdravja in življenja ljudi sprejeti v naši državi, v dveh drugih državah, na ravni Evropske unije in na mednarodni ravni. Opravljena je presoja dopustnosti in sorazmernosti nekaterih ukrepov ter izpostavljena problematika sprejemanja nekaterih ukrepov. Na koncu magistrsko delo proučuje sodelovanje držav pri varstvu človekove pravice do življenja v času pandemije covid-19 in pri odpravljanju posledic pandemije covid-19. Na podlagi vseh ugotovitev je mogoče zaključiti, da je bilo treba za varstvo človekove pravice do življenja v času pandemije covid-19 sprejeti ukrepe, s katerimi so se omejile druge človekove pravice in temeljne svoboščine, da so bili le nekateri ukrepi v naši državi dopustni in sorazmerni ter da so si države medsebojno pomagale pri varstvu človekove pravice do življenja v času pandemije covid-19 in pri odpravljanju posledic pandemije covid-19. Magistrsko delo s svojimi ugotovitvami prispeva k boljšemu razumevanju, kako je bila pravica do življenja varovana v času pandemije covid-19 in kakšni ukrepi za varovanje pravice do življenja so dopustni in sorazmerni. Ugotovitve koristijo pri sprejemanju novih ukrepov za varovanje pravice do življenja v prihodnosti in prispevajo k boljšemu varstvu človekovih pravic in temeljih svoboščin.
Keywords: pravica do življenja, pandemija, covid-19, varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, posegi v človekove pravice, izredne razmere, sorazmernost
Published in ReVIS: 04.02.2022; Views: 1232; Downloads: 191
Full text (863,11 KB) |
66. Volitve sodnikov Ustavnega sodišča RS : prikaz in analizaJerneja Poberaj, 2021, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava postopek volitev ustavnih sodnikov Republike Slovenije, pri čemer je poudarek predvsem na prikazu in analizi samega postopka ter ugotavljanju morebitnega vpliva politične usmerjenosti kandidatov na samo imenovanje ter kasnejše volitve. Primerjalno so v delu obravnavani tudi postopki volitev ustavnih sodnikov v nekaterih drugih državah Evropske unije, zlasti v Avstriji, Italiji ter na Hrvaškem, na podlagi katerih lahko ugotovimo, kakšen sistem imenovanja oziroma volitev trenutno prevladuje v Evropi. Magistrsko delo se osredotoča tudi na pomen razmerja in soodvisnosti prava in politike, kar lahko posledično vodi v vprašanje (ne)političnosti ustavnega sodišča. Zastavljene hipoteze so lahko ali potrjene ali zavrnjene, ter obrazložene na podlagi sintetične in aksiološke metode, v katerih je na podlagi združenja bistvenih ugotovitev ter osebnega ovrednotenja in ocenjevanja razvidno kritično osebno stališče, ki je hkrati tudi končni rezultat raziskave. Namen raziskave je prikazati, analizirati in opredeliti sam postopek volitev ustavnih sodnikov ter ugotoviti, kateri dejavniki igrajo v tem postopku bistveno vlogo, v čem je njihova prednost in slabost in predvsem, kdo je zanje odgovoren. Cilj raziskave je dokazati, da je v postopku imenovanja in volitev ustavnih sodnikov v Sloveniji in drugod po Evropi poleg vseh pravnih pogojev, bistvenega pomena politična usmerjenost kandidata. Pričakujem, da bo obravnavana tematika pripomogla k boljšemu razumevanju poteka samega postopka volitev ustavnih sodnikov in utrjevanju postopka volitev v praksi.
Keywords: volitve ustavnih sodnikov, Ustavno sodišče RS, političnost ustavnega sodišča, neodvisnost sodstva, delitev oblasti
Published in ReVIS: 04.02.2022; Views: 874; Downloads: 74
Full text (736,33 KB) |
67. Izvrševanje razsodbe arbitražnega sodišča med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško na področju ribištva : magistrsko deloMaša Mlakar, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je analizirano, s kakšno problematiko se srečuje Republika Slovenija in tudi Republika Hrvaška v postopkih izvajanja ribolova v spornem delu Piranskega zaliva. Za magistrsko delo je bil zelo pomemben vir arbitražna razsodba; z njeno razglasitvijo se je končal arbitražni postopek med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško 29. 6. 2017. Razsodba je dokončna in zavezujoča za obe pogodbenici, skladno z arbitražnim sporazumom in načeli mednarodnega prava. Z arbitražno razsodbo je bila prvič določena meja na kopnem in morju med državama, določen je bil stik Republike Slovenije z odprtim morjem (skladno z načelom pravičnosti in dobrososedskih odnosov za dosego poštene in pravične odločitve) in režim za uporabo ustreznih morskih območij. Ribolov se označuje kot pomemben vir preživetja od pradavnine vse do danes. Morje in pravica do ribolova sta postala splošni dobrini šele v 19. stoletju. Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, natančneje Lovska in ribiška inšpekcija, je leta 2005 postal prekrškovni organ. Kot je bilo razvidno iz osmega poglavja magistrskega dela, nadzor in kontrolo na območju Piranskega zaliva izvaja Inšpekcija za morsko ribištvo, in sicer skladno z izrečeno arbitražno razsodbo. V magistrskem delu sta predstavljena dva konkretna prekrškovna postopka, ki ju je vodil Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo zoper hrvaška ribiča, ki sta izvajala nedovoljen ribolov. Na podlagi predstavitve je bilo razvidno prikazano, da uveljavitev arbitražne razsodbe na področju ribištva v Republiki Sloveniji predstavlja veliko problematiko. Ugotovljeno je, da je od leta 2018 mogoče zaznati nekorektno ravnanje tako Republike Slovenije kot tudi Republike Hrvaške v zvezi z izvajanjem ribolova v Piranskem zalivu, ki se kaže v spremstvu policije posamezne države. Navedbe, ki sta jih vsa ta leta uporabljali obe državi, da ribiči ne bodo utrpeli nobenih stroškov, saj je za to zagotovljeno s pravnimi akti obeh držav, ne vodijo do nobene rešitve problema. Dejstvo je, da so operativne in tehnične službe naredile vse, kar je bilo v njihovi pristojnosti. Iz številčnosti prekrškovnih postopkov, ki jih operativne in tehnične službe vodijo proti hrvaškim ribičem, je razvidno, da ravnanja teh služb ne dajejo velike legitimnosti, saj se dejanja hrvaških ribičev vsakodnevno ponavljajo in številčno tudi naraščajo.
Keywords: arbitraža, arbitražna razsodba, ribištvo, nezakonit ribolov, gospodarski ribolov, Piranski zaliv, sporno ozemlje, Republika Hrvaška, mejni spor
Published in ReVIS: 01.02.2022; Views: 1147; Downloads: 129
Full text (2,93 MB) |
68. 75 let OZN – dosežki in nemoč : magistrsko deloPia Ternovec, 2021, master's thesis Abstract: Organizacija združenih narodov, poznana pod kratico OZN, je mednarodna organizacija, katere del je 193 držav sveta. Ustanovljena je bila 24. oktobra 1945 s strani 51 držav, ki so se po vojni zavezale k varovanju in ohranjanju mednarodnega miru in varnosti, razvijanju prijateljskih odnosov med narodi, uresničevanju mednarodnega sodelovanja ter spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Sedež organizacije se nahaja v New Yorku, njen aktualni generalni sekretar pa je António Guterres. Magistrsko delo je posvečeno predstavitvi OZN, s poudarkom na njenih dosežkih ter nemoči, s katerimi se je soočala v svojih petinsedemdesetih letih obstoja. To je bilo doseženo s pomočjo več različnih metod, in sicer deskriptivne, analitične, sintetične, induktivno-deduktivne metode ter metode kompilacije. V magistrskem delu pa se obenem skuša potrditi tudi tri temeljne hipoteze, med katerimi je recimo ta, da je OZN v svojih petinsedemdesetih letih delovanja za seboj pustila skupek pozitivnih in negativnih posledic. Namen magistrskega dela je prikazati delovanje OZN v svojih petinsedemdesetih letih obstoja. V uvodnem delu je definiran pomen OZN v svetu. V jedru magistrskega dela sledi kratka predstavitev organizacije, kjer so opisani njeni poglavitni organi, specializirane agencije in ostale mednarodne organizacije. Nato se preide na bistvo magistrskega dela, kjer so v obravnavi dosežki in nemoč OZN. Eden izmed njenih ključnih dosežkov je predvsem ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, spodbujanje in spoštovanje človekovih pravic. V povezavi s svojimi dosežki in nemočjo pa je bila organizacija deležna tudi številnih kritik: od moralne in filozofske kritike, kritike učinkovitosti do diplomatske in politične kritike.
Keywords: dosežki Organizacije združenih narodov, nemoč Organizacije združenih narodov, mir in varnost, človekove pravice, mednarodno pravo
Published in ReVIS: 07.01.2022; Views: 913; Downloads: 97
Full text (919,52 KB) |
69. Pravni pogled na kitajski Sistem javnega slovesa : magistrsko deloAndraž Slatnar, 2021, master's thesis Abstract: Množični videonadzor državljanov postaja stalnica vsakodnevnega življenja. Če smo še pred leti zgolj skomignili z rameni in tovrstno početje naprtili avtoritarnim sistemom, ki kršijo človekove pravice, pa je ravno aktualna koronakriza razgalila šibkost varovanja človekove zasebnosti, intime in primere, kako se (lahko) v imenu nacionalne varnosti opravičujejo posegi v vsakodnevno življenje ljudi. Razsežnosti, do katerih je prišlo na področju videonadzora v Ljudski republiki Kitajski, ki namerava s pomočjo sodobne tehnologije ne zgolj nadzirati družbo, temveč jo prevrednotiti po svojih nazorih, so težko predstavljive. In to praktično za vsako ceno. Namen magistrskega dela je bralcu razgaliti kitajski Sistem javnega slovesa, visokotehnološki sistem videonadzora, ki bo spremljal kitajske državljane pri njihovem vsakodnevnem življenju in vrednotil, kako se obnašajo, kaj počnejo, s kom se družijo in kakšen odnos imajo do vladajoče komunistične partije, potem pa bo to pretvoril v točke javnega slovesa, na podlagi katerih bo življenje Kitajcev bodisi lažje bodisi težje. Cilj magistrskega dela je problematiko sistema predstaviti čim bolj nepristransko. Prikazane so njegove prednosti in slabosti ter kaj se je iz njega mogoče naučiti, preden bo ideja o tovrstnem nadzorovanju in točkovanju ljudi neizbežno priromala na mizo evropskih zakonodajalcev. Dejstvo je namreč, da se tehnologija dandanes razvija z neverjetno hitrostjo, pravo pa le s težavo sledi hitro spreminjajoči se družbeni stvarnosti. Kljub temu pa to ni in ne sme biti izgovor, da se tehnologiji in vsakokratni vladajoči oblasti ne zarišejo meje, preko katerih ne smeta. Nezmožnost takšnega omejevanja namreč (lahko) vodi v hude absurde in kršitve temeljnih človekovih pravic, kot so razgaljene v magistrskem delu.
Keywords: videonadzor, kitajski Sistem javnega slovesa, kamere, kaznovanje, pravo varstva osebnih podatkov
Published in ReVIS: 07.01.2022; Views: 875; Downloads: 94
Full text (1,48 MB) |
70. Kršitve človekovih pravic v povojni BiH in vloga mednarodne skupnosti : magistrsko deloTea Martinović, 2021, master's thesis Abstract: V pričujočem delu raziskujemo povezavo med državo BiH danes, Daytonskim mirovnim sporazumom, mednarodno skupnostjo in človekovimi pravicami, kot je bila vzpostavljena z Daytonskim mirovnim sporazumom. Z njim je nadzor in pristojnost nad delovanjem države prešel na mednarodno skupnost, kar je lahko v nasprotju s konceptom suverene države. Sistem v BiH je eden od najbolj kompleksnih sistemov v svetu, kar se kaže tudi na področju človekovih pravic. Delo odkriva temelje med sporazumom in sistemskimi kršitvami pravic, kjer neki napredki zaradi blokad s strani političnih vodij in nacionalnega interesa skupaj s samo Ustavo BiH v veliki meri le tega onemogočajo. Opravljenih je bilo 10 intervjujev, kjer so bili intervjuvani raznoliki sogovorniki, poleg tega so bila kot sekundarna gradiva uporabljena zakonodaja, poročila, članki. Namen pričujočega dela je opisati in analizirati vlogo, odnos in ravnanja ter učinkovitost mednarodne skupnosti v povojni Bosni na področju varovanja človekovih pravic, pri čemer je osredotočenost magistrskega dela na oblike in razsežnosti kršitev človekovih pravic na raznolikih področjih. Pričujoče delo se osredotoča na mednarodne organizacije, ki imajo danes pomembnejšo vlogo pri delovanju države in zaobjame različna področja človekovih pravic. Raziskovalo se je tudi zakaj in kako prihaja do kršitev človekovih pravic ter o tem, kakšna je vloga oziroma ravnanje in odnos mednarodne skupnosti pri temu danes. Sklepamo lahko, da je tema precej neraziskana in bi to magistrsko delo lahko delno zapolnilo del manjkajoče vrzeli in tako pripomogla k temu, da postanemo bolj pozorni na same kršitve ter da se izboljšajo strategije uveljavljanja in zaščite človekovih pravic.
Keywords: človekove pravice, povojna BiH, mednarodna skupnost, Daytonski mirovni sporazum, etnična diskriminacija
Published in ReVIS: 06.01.2022; Views: 977; Downloads: 67
Full text (1,67 MB) |
