71. Afriška unija – opis, način delovanja in problemi : magistrsko deloTina Hernec, 2021, master's thesis Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na Afriško unijo, opisuje njene organe in način delovanja ter varovanje človekovih pravic na celini, ki ga ureja Afriška listina o človekovih pravicah in pravicah ljudstev. Z ustanovitvijo Afriškega sodišča za človekove pravice in pravice ljudstev je bil storjen pomemben korak, saj se je začela razvijati sodna praksa, ki je pomagala pri reševanju konfliktov na nacionalni ravni. Metode, uporabljene v magistrskem delu, so metoda analize, s katero se je preučevala zakonodaja Afriške unije, in aksiološka metoda, s katero so se kritično ovrednotile pravne norme. Primerjava med organi in mednarodnimi telesi se je opravila s primerjalno metodo, sodnost se je preučevala s pomočjo metode in analize, kasneje pa še s pregledom sodne prakse, pri katerem se je ugotovilo, ali se pravna pravila odražajo tudi v praksi. Cilji, ki so bili doseženi v magistrski nalogi, so predstavitev načina delovanja organov Afriške unije in razlaga načina varstva človekovih pravic v Afriki, ki poteka na nadnacionalni ravni, za kar je pristojno Afriško sodišče za človekove pravice in pravice ljudstev. Izpostavljen je bil tudi odnos Afriške unije do drugih mednarodnih organizacij oziroma sui generis teles, kot sta OZN in EU – do OZN predvsem zaradi sodelovanja pri mirovnih misijah v Afriki in varstva človekovih pravic, do Evropske unije pa zaradi finančne pomoči, brez katere bi Afriška unija imela resne težave. Uporabnost ugotovitev magistrskega dela se kaže predvsem pri pomanjkanju literature o Afriški uniji v slovenskem jeziku. Omogoča boljši vpogled v delovanje unije, predstavlja njene probleme in omogoča razumevanje dogajanja na afriški celini.
Keywords: Afriška unija, Organizacija afriške enotnosti, Afriška listina o varovanju človekovih pravic in pravic ljudstev, Afriško sodišče za človekove pravice in pravice ljudstev, varstvo človekovih pravic
Published in ReVIS: 05.01.2022; Views: 1043; Downloads: 89
 Full text (975,10 KB) |
72. Mednarodni rezidualni mehanizem za kazenski sodišči : magistrsko deloEma Gaber, 2021, master's thesis Abstract: Po obdobju, poznanem po ustanavljanju številnih različnih ad hoc mednarodnih kazenskih sodišč in tribunalov, smo sedaj priča novemu obdobju, v katerem ta sodišča postopoma zapirajo svoja vrata. Čeprav so uspešno opravljala svoje delo, nekaterim izmed njih v predvidenem roku trajanja vseeno ni uspelo opraviti vsega, kar jim je bilo zadano. Sčasoma so postala prevelika in stroškovno prevelik zalogaj za količino dela, ki jim je ostala. To je vodilo do oblikovanja in ustanavljanja novih, posebnih institucij, zadolţenih, da kot nasledniki teh sodišč dokončajo njihovo delo. Eno izmed prvih tovrstnih institucij predstavlja Mednarodni rezidualni mehanizem za kazenski sodišči, ki ga splošno sprejeto skrajšano poimenujemo Mehanizem. Leta 2010 je bil kot majhna, začasna in učinkovita institucija ustanovljen, da izvršuje temeljne funkcije Mednarodnih kazenskih sodišč za Jugoslavijo in Ruando. Zasnova, organizacija in delovanje Mehanizma, kljub nekaterim razlikam, namenjenim zagotavljanju Mehanizma kot majhne in učinkovite strukture, izraţajo očiten namen zagotavljanja kontinuitete njegovih dveh predhodnic. Kljub temu, da je Mehanizem produkt natančnega načrtovanja, njegovi snovalci nekaterih zadev niso uredili ali celo niso mogli predvideti. Neurejeno je ostalo vprašanje teţe, ki naj jo Mehanizem pripisuje sodni praksi in precedensom svojih dveh predhodnic, kar je bistvenega pomena za zagotavljanje kontinuitete in ohranjanje njune zapuščine. Mehanizmu je bilo prepuščeno, da se sam opredeli glede vprašanja, kolikšen pomen bi moral oziroma bo pripisoval praksi in precedensom teh dveh sodišč. Drugo, tisto nepredvidljivo zadevo pa je predstavljala aretacija sodnika Akaya, ki je kot sodnik Mehanizma uţival diplomatsko imuniteto, kar je močno vplivalo na Mehanizem in mednarodno kazensko sodstvo.
Keywords: mehanizem, Mednarodni kazenski sodišči, kontinuiteta, sodna praksa, diplomatska imuniteta
Published in ReVIS: 05.01.2022; Views: 1038; Downloads: 63
Full text (1,37 MB) |
73. Primerjava Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča in osnutka mednarodne konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločinov zoper človečnost : magistrsko deloSara Drakulić, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu bo predstavljena primerjava med Rimskim statutom Mednarodnega kazenskega sodišča ter osnutkom mednarodne konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločinov zoper človečnost. Gre za področje mednarodnega kazenskega prava, ki se je razvilo predvsem v zadnjih 100 letih. Med njegove največje uspehe štejemo ravno ustanovitev MKS. To je pristojno za preganjanje štirih glavnih kaznivih dejanj: genocida, vojnih hudodelstev, agresije in zločinov proti človečnosti. Magistrsko delo se bo osredotočalo predvsem na proučevanje zločinov proti človečnosti v Rimskem statutu in osnutku mednarodne konvencije, ki ga je zasnovala KMP. V ta namen bodo uporabljene nekatere znanstvene metode, med njimi deskriptivna metoda, s katero bo podan opis zgodovinskih mejnikov v razvoju mednarodnega kazenskega prava, sintetična metoda, s katero se bo preko več vidikov zločinov zoper človečnost skušala podati enotna razlaga, komparativna metoda, s katero bo izvedena primerjava dveh mednarodnih dokumentov na temo zločinov zoper človečnost, ter kompilacijska metoda, s katero se bo navajalo navedbe in citate drugih avtorjev. Namen magistrskega dela je predstavitev primerjave Rimskega statuta in osnutka mednarodne konvencije. Zločini zoper človečnost so namreč že definirani v Rimskem statutu, osnutek mednarodne konvencije pa na drugi strani predstavlja poskus ustvarjanja univerzalne konvencije na temo zločinov zoper človečnost, ki bi pripomogla k uspešnejšemu preganjanju teh zločinov. Cilj magistrskega dela je zajeti vse podobnosti in razlike med tema dokumentoma, ju pred tem podrobno razdelati in predstaviti mehanizme, s katerimi bodo države lažje preganjale zločine zoper človečnost. Magistrsko delo bo pripomoglo k poglobljenemu razumevanju zločinov zoper človečnost.
Keywords: Mednarodno kazensko sodišče, Rimski statut, zločini zoper človečnost, Komisija za mednarodno pravo, Združeni narodi
Published in ReVIS: 05.01.2022; Views: 1000; Downloads: 79
Full text (678,33 KB) |
74. Mednarodnopravni vidiki spopadov na Južnem Kavkazu : magistrsko deloDavid Bertalanič, 2021, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava tako ius in bello kot ius ad bellum, mednarodno kazensko pravo in druga področja mednarodnega prava. Njegov namen je ugotoviti položaj nepriznanih držav in njihovih oboroženih sil ter klasificirati obravnavane spopade. Obravnavani so tudi viri mednarodnega prava, dihotomije ius in bello, vojaška okupacija, ter zločin agresije. Položaj nepriznanih držav in njihovih oboroženih sil v oboroženih spopadih je obravnavan preko deklarativne in konstitutivne teorije ter vprašanja pravnih učinkov priznanja države. Klasifikacijo spopadov na Južnem Kavkazu otežuje tudi obstoj samooklicanih držav na tem območju. Analizirani so konflikti v Gorskem Karabahu, ki so potekali neposredno pred in po razpadu Sovjetske zveze, kot tudi spopadi leta 2020. Analizirani so tudi konflikti na območju Gruzije. Mednarodnopravni vidiki spopadov so obravnavani z opisovanjem geneze konfliktov, opredelitve njihovih značilnosti in udeležencev v njih, posamezni spopadi pa so se tudi klasificirali. Ugotovljeno je bilo, da oborožene sile Abhazije, Gorskega Karabaha in Južne Osetije niso nedržavni udeleženci v oboroženih spopadih, ker so pod splošnim nadzorom druge države. Prav tako je bilo ugotovljeno, da ima lahko akt priznanja države tudi konstitutivne učinke, da je območje Gorskega Karabaha še vedno okupirano, ter da je bil v spopadih na Južnem Kavkazu zagrešen zločin agresije. Magistrsko delo znanosti in stroki prispeva s celovitim pregledom mednarodnopravnih vidikov obravnavanih spopadov ter dodatno pravno argumentacijo na področju, ki je izrazito argumentativne narave. Širše znanosti in stroki prispeva predvsem s spoznanji o položaju nepriznanih držav v oboroženih spopadih, ker le ta niso omejena zgolj na območje Južnega Kavkaza.
Keywords: vojno pravo, nepriznana država, oboroženi spopadi, agresija, okupacija
Published in ReVIS: 05.01.2022; Views: 1170; Downloads: 83
Full text (1,38 MB) |
75. Avtohtonost kot merilo za status narodne manjšine in upravičenost do manjšinskih pravic : magistrsko deloRozi Žalig, 2021, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava merilo avtohtonosti v kontekstu statusa narodne manjšine in upravičenosti do manjšinskih pravic v Republiki Sloveniji. Država zagotavlja najvišjo stopnjo zaščite in manjšinskih pravic dvema avtohtonima, italijanski in madžarski narodni skupnosti. Pravice romske skupnosti so opredeljene z zakonom, preostale narodne in etnične skupnosti pa so upravičene do uživanja splošnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, med katerimi so enakost pred zakonom, pravice do izražanja narodne pripadnosti in uporabe svojega jezika in pisave ter prepoved diskriminacije. Avtohtonost je tisto (neopredeljeno) merilo, ki pri določanju upravičenosti posameznih manjšin do manjšinskih pravic igra ključno vlogo, saj omogoča avtohtonima narodnima skupnostma uživanje t. i. posebnih kolektivnih manjšinskih pravic. V uvodnem delu so opredeljeni temeljni pojmi, kot so narodne manjšine, manjšinske pravice in (mednarodno)pravno varstvo manjšin. V osrednjem delu magistrsko delo obravnava merilo avtohtonosti v kontekstu manjšinskih pravic; njegov vpliv na različne narodne oz. etnične skupnosti v Sloveniji; mnenja različnih mednarodnih in drugih teles o njegovem vplivu na status narodne manjšine in upravičenost do manjšinskih pravic; ter razlikovalno vlogo, ki jo ima v tem kontekstu merilo avtohtonosti. V zaključnem delu magistrsko delo obravnava še prihodnost varstva manjšin v Republiki Sloveniji v kontekstu pluralne in demokratične Evrope.
Keywords: avtohtonost, novodobne manjšine, narodne manjšine, manjšinske pravice, mednarodnopravno varstvo manjšin
Published in ReVIS: 30.12.2021; Views: 1061; Downloads: 0 |
76. Pogajanja v odnosu do ostalih sredstev mirnega reševanja sporov : diplomsko deloNina Podobnik, 2021, undergraduate thesis Abstract: Skozi zgodovino so nerazrešena sporna vprašanja vedno vodila v konflikte. Do sporov in vojn v mednarodnem okolju prihaja še danes, kar negativno vpliva na mednarodno skupnost, zato je ključnega pomena, da se zagotovita varnost in mir, ki sta osnovni človekovi potrebi. Z razvojem mednarodnega prava se je pojavila težnja, naj se spori rešujejo miroljubno, ta težnja je prerasla v dolžnost, kar je vodilo do načela nedopustne uporabe sile ali groženj. V obvarovanju bodočih rodov pred vojnami in zagotavljanju prijateljskih odnosov med državami je bila leta 1945 ustanovljena Ustanovna listina Organizacije združenih narodov, ki v 33. členu določa, naj se spori razrešujejo z uporabo diplomatskih sredstev, med katera sodijo pogajanja, posredovanje, preiskava in sprava, ali pravnih sredstev arbitraže ter Meddržavnega sodišča. Reševanje ali preprečevanje sporov lahko poteka z uporabo posameznega sredstva, možna pa je tudi njihova kombinacija. Da bi obveza reševanja sporov z naštetimi sredstvi živela tudi v praksi, je dolžnost držav, da se sporazumno dogovorijo o tem, katero sredstvo bodo uporabile. Naloga obravnava pogajanja, ki so primarna in najpogosteje uporabljena dejavnost diplomacije, so široko uporabljeno sredstvo in sestavni del vseh drugih načinov reševanja sporov. Predstavljajo pa tudi izhodišče ali celo pogoj za uporabo drugih sredstev mirnega reševanja sporov. Namen naloge je podrobneje predstaviti pogajanja, saj se vlogi in pomenu pogajanj v zunanji politiki majhnih držav, kot je Slovenija, še vedno posveča premalo pozornosti
Keywords: mednarodni spor, mirno reševanje sporov, pogajanja, arbitraža, arbitražni sporazum
Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 1496; Downloads: 145
Full text (1,58 MB) |
77. Slovensko priznanje Palestine : diplomsko deloKatja Grudnik, 2021, undergraduate thesis Abstract: Z reševanjem bližnjevzhodne krize in posledično s priznanjem neodvisne palestinske države se mednarodna skupnost ukvarja že vse od leta 1947. Mednarodna skupnost je načeloma vprašanje palestinske in izraelske državnosti rešila že v resoluciji Generalne skupščine Združenih narodov leta 1947 v ločitvenem načrtu. Le-tega pa palestinska stran skupaj z arabskimi zavezniki ni sprejela. Prišlo je do ustanovitve Izraela, Palestinci pa so v nadaljnjih desetletjih samo izgubljali ozemlje, ki je bilo predvideno za njihovo neodvisno državo že v ločitvenem načrtu. S formalnimi priznanji palestinske države so države pričele leta 1988 po razglastivi Palestine kot neodvisne države s strani PLO. Do današnjega dne je državo Palestino priznalo že 138 držav članic OZN. Glavni problem je Izrael, ki tega ni storil. Izpostaviti velja, da je Palestino priznalo le 8 držav iz Evropske unije. S problemom priznanja Palestine pa se je v zadnjih 20 letih ukvarjal tudi slovenski parlament oz. njegov odbor za zunanjo politiko. Obravnaval je več pobud za priznanje palestinske države, vendar do konkretnega priznanja še ni prišlo. Ob tem je bila ugotovljena tudi zakonska pomanjkljivost, saj v slovenski zakonodaji postopek za priznanje novih držav ni natančno urejen. V dosedanji parlamentarni praksi priznavanja novih držav je iniciativa bila vedno podana s strani izvršilne veje oblasti oz. vlade. V primeru pobud za priznanje Palestine pa so kot predlagatelji nastopali poslanci oz. poslanske skupine. Vlada RS zagovarja priznanje Palestine, vendar ob primernem času in koordinirano z ostalimi državami članicami EU ter na ustaljen način
Keywords: suverenost, priznanje države, Palestina, Izrael, neodvisnost
Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 2085; Downloads: 472
Full text (2,41 MB) |
78. Organizacija združenih narodov kot dejavnik miru in varnosti : magistrsko deloKelly Mencinger, 2020, master's thesis Abstract: Organizacija združenih narodov je organ, katere glavni namen je varovati mednarodni mir in varnost. Želja je skrbeti za kolektivno varnost vseh držav članic, ki so podpisnice Ustanovne listine OZN. Najpomembnejšo vlogo pri ohranjanju miru in varnosti ima Varnostni svet, natančneje stalne članice, ki imajo poseben položaj, saj imajo države stalno članstvo ter pravico do veta. Nesoglasje ali nepripravljenost stalnih članic je posledica, da do odločitev ali posega mednarodne skupnosti ne pride, čeprav bi bil tak poseg nujen. Zaradi nesoglasja med stalnimi članicami je Generalna skupščina sprejela resolucijo Združeni za mir, ki določa, da ima Generalna skupščina možnost, da se sestane na nujnem posebnem zasedanju in priporoči kolektivne ukrepe. Namen resolucije je, da bi se v prihodnje izognili problemom, to je nasprotovanju med stalnimi članicami Varnostnega sveta. Generalna skupščina je večkrat obravnavala vprašanja in sprejemala resolucije, ki posredno priporočajo ravnanje Varnostnemu svetu. Iz tega lahko vidimo, da je Generalna skupščina pomemben organ, pristojen za varovanje mednarodnega miru. Države članice morajo spoštovati Ustanovno listino, v kateri je določeno, da je prepovedano uporabiti silo, hkrati pa pojasni, katere so pravno dopustne oblike uporabe sile. Država lahko izvaja oborožene ukrepe, vendar mora biti resolucija avtorizirana s strani Varnostnega sveta. Če do vojaških ukrepov pride brez avtorizacije, pa je naloga OZN, da vzpostavi mirovno operacijo, hkrati pa pozove stranke v sporu, naj prenehajo z ogrožajočimi nevarnostmi in naj spor poskušajo rešiti na miren način. Raziskovalne metode, ki smo jih uporabili v magistrskem delu, so analiza in interpretacija ter zgodovinsko-razvojna, primerjalna in opisna metoda
Keywords: varnostni svet, Generalna skupščina, mir, varnost, mirovna operacija
Published in ReVIS: 23.07.2021; Views: 1260; Downloads: 112
Full text (763,51 KB) |
79. Odnos med notranjim in mednarodnim pravom v ustavni ureditvi Republike Slovenije : diplomsko deloTijana Pejović, 2021, undergraduate thesis Abstract: Mednarodno pravo je horizontalni pravni sistem, ki temelji in ureja predvsem odnose in obveznosti med neodvisnimi in suverenimi državami. Suverene države določajo svoj pravni red navznoter, z mednarodnim pravom pa določajo medsebojne odnose. Mednarodno pravo bo veljalo takrat, ko ga bo država z ratifikacijo prenesla v svoj pravni red. Teoretiki so razvili dva temeljna pogleda, katera pravila veljajo in katero bo prevladalo v primeru konflikta med njima, ki veljata še danes. Iz določbe 8. člena Ustave RS izhaja temeljno izhodišče slovenske ureditve, in sicer da sta notranje in mednarodno pravo ločena pravna sistema in vzporedno obstoječa. Slovenija ima torej dualistični odnos do mednarodnega prava, kar pomeni, da ima dva pravna reda, in sicer slovenski in mednarodni. Da mednarodno pravo vstopi v nacionalni red, je za to potrebna ratifikacija. Ali bo država sprejela monistični ali dualistični odnos, je odvisno od ustavnega reda vsake države. V primeru dualističnega koncepta, kjer mednarodno pravo postane del notranjega prava, je treba mednarodno pravo prenesti, in sicer s transformacijo ali adopcijo. Ustavno sodišče presoja skladnost zakonov in drugih predpisov. Namen presoje ustavnost mednarodne pogodbe je preprečiti, da bi bila v notranji pravni red prenešena mednarodna pogodbena obveznost, ki je v nasprotju z ustavo. Zakonodajalec je dolžan pravni red uskladiti z mednarodnim pravom, saj če mednarodnopravna določila niso usklajena z ustavo, so brez pravnih učinkov. Mednarodno pravo torej ločujemo od notranjega prava, vendar sta v neposredni povezavi in skupaj tvorita celovit pravni sistem
Keywords: mednarodno pravo, odnos, mednarodne pogodbe, ratifikacija, ustavno sodišče.
Published in ReVIS: 23.07.2021; Views: 1120; Downloads: 106
Full text (754,35 KB) |
80. Vstopanje Republike Severne Makedonije v Evropsko unijo : diplomsko deloIvana Hodak, 2020, undergraduate thesis Abstract: Od razpada Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) je glavni strateški interes vseh držav Zahodnega Balkana, da se vključijo v Evropsko unijo (EU) in s tem v evropski in mednarodni prostor. Republika Severna Makedonija se od svoje osamosvojitve leta 1991 v procesu izgradnje stabilne in varne države trudi vključiti v evroatlantske integracije, vendar se sooča z notranjimi etničnimi konflikti in z eksternimi vplivi nenaklonjenih sosednjih držav, ki ji otežujejo njeno evropsko pot in vključevanje v EU. Njena zgodovina je bistveno vplivala na njeno sedanjost in na njen cilj, da postane polnopravna članica EU. S podpisom Ohridskega sporazuma in izboljšanjem položaja albanske manjšine je Severna Makedonija vzpostavila stabilnost in varnost znotraj države. Sporazum o dobrih sosedskih odnosih z Bolgarijo ter Prespanski sporazum o grško-makedonskem sporu glede imena sta Severni Makedoniji omogočila, da začne pristopna pogajanja za članstvo v EU, s čimer je korak bližje do cilja, ki si ga je zastavila že ob razglasitvi neodvisnosti. Diplomsko delo na podlagi strokovne literature, člankov in uradnih spletišč EU obravnava širitveno politiko EU na Zahodni Balkana ter pogojevanje članstva v EU za države Jugovzhodne Evrope na primeru vključevanja Republike Severne Makedonije v EU. Delo ugotavlja, da je za vključitev Severne Makedonije v EU potrebno veliko več kot le rešitev spora o imenu. Rešitev spora je sicer izredno pomemben za normalizacijo odnosov med Severno Makedonijo in Grčijo, vendar mora Severna Makedonija izpolnjevati tudi druge ustaljene pogoje za članstvo v EU
Keywords: Severna Makedonija, Zahodni Balkan, vključevanje, Evropska unija, pogojevanje
Published in ReVIS: 23.07.2021; Views: 1567; Downloads: 114
Full text (1,06 MB) |
