Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 10 / 191
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Vpliv dednopravnih pogodb na vrednost zapuščine : diplomsko delo
Alja Kočevar, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Na obseg zapuščine pomembno vplivajo nekatere pogodbe, ki jih posameznik sklepa za čas življenja. Pogodbe, s katerimi se posameznik zavezuje glede premoženja za primer smrti ali pogodbe, pri katerih kdo razpolaga s pričakovano dediščino, so po našem pravu neveljavne. Izjema je sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju, ki se lahko sklepa med posameznikom in njegovimi potomci ali zakoncem. Posameznik pa za čas življenja lahko razpolaga s trenutnim premoženjem. Pomembne pogodbe, ki imajo pri tem vpliv na zapuščino, so izročilna pogodba, pogodba o dosmrtnem preživljanju in pogodba o preužitku. Vse pogodbe morajo biti sklenjene v obliki notarskega zapisa. Izročilna pogodba je lahko odplačna ali neodplačna, odplačnost pa ni bistvena sestavina. Sklepa se lahko samo med izročiteljem in njegovimi potomci, pri tem pa je lahko upoštevan tudi zakonec izročitelja. Za veljavno sklenitev so obvezne stranke pogodbe potomci izročitelja, ki morajo podati soglasje. S soglasjem potomcev izročeno premoženje ni del zapuščine, potomci pa po podanem soglasju ne morejo več uveljavljati zahtevkov, vezanih na pogodbeno premoženje. Pogodba o dosmrtnem preživljanju in pogodba o preužitku sta odplačni pogodbi, zato za veljavno sklenitev niso zahtevana soglasja ali sorodstveno razmerje pogodbenikov. Bistveni element teh dveh pogodb je poleg odplačnosti aleatornost, tj. tveganost in nedoločljivost prevzetih obveznosti. V kolikor sta elementa izpolnjena, ob smrti zapustnika pogodbeno premoženje ne spada v njegovo zapuščino.
Keywords: dedovanje, zapuščina, dednopravne pogodbe, sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju, izročilna pogodba, pogodba o dosmrtnem preživljanju, pogodba o preužitku, razpolaganje s premoženjem
Published in ReVIS: 17.05.2024; Views: 174; Downloads: 3
.pdf Full text (409,09 KB)

2.
MOTNJE HRANJENJA KOT NAČIN ČUSTVENE REGULACIJE
Sara Pipan, 2024, not set

Abstract: Magistrsko delo obravnava tematiko motenj hranjenja kot načina čustvene regulacije. Teoretični del smo razdelili na tri dele. V prvem delu smo opredelili motnje hranjenja in podrobno opisali anoreksijo nervozo, bulimijo nervozo, kompulzivno prenajedanje, ortoreksijo in bigoreksijo. V drugem delu smo čustveno regulacijo opredelili in podrobno opisali opredelitev čustev, regulacijo čustev in strategije za spoprijemanje s čustvi. V tretjem delu smo razložili povezavo med čustveno regulacijo in prehranjevanjem, podrobno smo opisali simboliko hrane, pojem emocionalnega prehranjevanja ter proces učenja samoregulacije hranjenja in čustev v zgodnjih letih. V drugem, empiričnem delu pričujočega magistrskega dela, smo predstavili kvalitativno raziskavo, katere glavni namen je bil raziskati povezanost med motnjami hranjenja oziroma simptomi, značilnimi za motnje hranjenja pri posameznikih, in čustveno regulacijo. V raziskavo je bilo vključenih 10 udeležencev, pri čemer so bili vsi udeleženci ženskega spola. Podatke za raziskavo smo pridobivali z intervjuji, s katerimi smo raziskovali posameznikovo izkušnjo z motnjami hranjenja oziroma s simptomi, značilnimi za motnje hranjenja, odnos udeležencev do procesa prehranjevanja in odnos udeležencev do čustvenih stanj. Analiza dobljenih odgovorov je pokazala, da so posamezniki pred nezmožnostjo regulacij čustev bežali v motnje hranjenja oziroma simptome, značilne za motnje hranjenja. Tako smo potrdili raziskovalno vprašanje, da udeleženci raziskave doživljajo motnje hranjenja kot način čustvene regulacije.
Keywords: motnje hranjenja, čustva, čustvena regulacija, samoregulacija, interoceptivno zavedanje
Published in ReVIS: 26.04.2024; Views: 222; Downloads: 17
.pdf Full text (929,60 KB)

3.
Arbitraža kot sredstvo mirnega reševanja delovnih sporov : magistrsko delo
Tamara Mijanović, 2024, master's thesis

Abstract: Pravzaprav so medčloveški odnosi nekaj, s čimer se srečujemo vsakodnevno na vseh področjih življenja. Še posebej takrat, ko se zaostrijo do konfliktov, je potrebno preventivno preprečevanje in razreševanje tovrstnih konfliktov, zlasti v delovnem okolju. Prav zaradi tega so delovni spori oz. konflikti zaradi svoje pravne narave in razmerij, tj. med delavci in delodajalci na individualni kot tudi na kolektivni ravni, upoštevaje predvsem relativno trajnost delovnega razmerja, potrebni mirnega reševanja tovrstnih sporov. Arbitraža kot sredstvo mirnega reševanja delovnih sporov je ena izmed oblik izvensodnega reševanja delovnih sporov, pri čemer je sicer po svoji naravi nekako najbolj podobna sodnemu odločanju (v primerjavi z drugimi oblikami alternativnega reševanja delovnih sporov), saj pri arbitraži tretja nevtralna oseba avtoritativno odloči o sporu, kar zavezuje stranki. Kljub temu pa imajo stranke v arbitraži bistveno večje možnosti prilagajanja celotnega mehanizma odločanja svojim željam in potrebam v primerjavi s sodnimi postopki. V magistrskem delu so bile uporabljene naslednje raziskovalne metode: zgodovinska metoda, normativna, dogmatična, deskriptivna (opisna), analitična, aksiološka in primerjalna metoda, na koncu pa še sintetična metoda, pri čemer je bil uporabljen induktivni in deduktivni pristop pri obdelavi pojmov ter izpeljavi vseh omenjenih in uporabljenih raziskovalnih metod. Namen in cilj magistrskega dela je podrobno preučiti alternativne načine reševanja sporov, zlasti arbitražo, na nacionalni ravni kot sredstvo za reševanje delovnih sporov s pregledom strokovne literature, pravnih virov, spletnih virov in analizo sodne prakse, nato pa ugotovitve primerjati še na mednarodnem nivoju.
Keywords: arbitraža, delovni spor, arbitražni postopek, delovna razmerja, alternativno reševanje sporov
Published in ReVIS: 16.04.2024; Views: 233; Downloads: 11
.pdf Full text (861,37 KB)

4.
Sekundarna viktimizacija v R Sloveniji z vidika Evropske direktive o pravicah žrtev kaznivih dejanj : diplomsko delo
Viviana Ganzitti, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Postati žrtev kaznivega dejanja pomeni za prizadeto osebo in njene bližnje nepravičen in nasilen poseg zoper osnovne zaščitene dobrine. Ta sporna dejanja lahko za seboj pustijo težke poledice, zato je za vsako skupnost, ki naj bi temeljila na socialnem in pravnem sistemu, pomembno, da se primerno odzove na stiske in potrebe prizadetih ljudi in tako poskusi ponovno vzpostaviti porušeno pravičnost. Potreba po pravičnosti in socialni podpori sta eni izmed osnovnih človeških potreb, zato je lahko pomanjkanje primernega odziva za človeka travmatično. Takšni napačni reakciji zato rečemo sekundarna viktimizacija. Takšni zgrešeni odzivi so lahko posledica pomanjkanja spoznanj ali motivacije posameznikov iz okolice ter neprimerno zastavljenih politik in postopkov pri obravnavi žrtev. Direktiva 2012/29/EU se posveča preprečevanju teh napačnih odzivov do žrtev kaznivih dejanj na ozemlju Evropske unije. Republika Slovenija je imela 3 leta časa prenesti direktivo v svoje notranje pravo z namenom doseganja zastavljenih ciljev, ki bodo izboljšali položaj obravnavanih žrtev. V preverbo prisotnosti sekundarne viktimizacije so se izvedli in analizirali intervjuji z žrtvami kaznivih dejanj. Analiza teh intervjujev je potrdila ugotovitve Evropske komisije iz leta 2022, da je izvajanje direktive prispevalo k izboljšanju položaja žrtev v Sloveniji, a je treba izboljšati zlasti ozaveščanje teh, ki žrtve obravnavajo, in informiranje žrtev, saj sta zavedanje o pravicah in razumevanje fenomena žrtve ključna za zmanjševanje tveganj sekundarne viktimizacije. Poročanje žrtev pa je pokazalo na pasivnost države ob kršenju zakonodaje, namenjene zaščiti žrtev. Za državo bo torej pomembno evalvirati in nadgraditi delovanje in doseganje ciljev direktive v praksi.
Keywords: sekundarna viktimizacija, žrtev, Evropska direktiva, pravice žrtev, viktimologija
Published in ReVIS: 16.04.2024; Views: 218; Downloads: 7
.pdf Full text (585,87 KB)

5.
Pravne, tehnološke in politične razsežnosti e-volitev in e-demokracije : magistrsko delo
Matija Zidarević, 2024, master's thesis

Abstract: Demokracija je družbenopolitična ureditev, ki je prisotna že od obdobja antike. V luči družbenih sprememb skozi zgodovino tehnoloških inovacij in napredka, ki je bil sploh v bližnji preteklosti eksponenten, me je zanimalo, kako z novimi informacijskimi tehnologijami lahko oplemenitimo demokratične procese, ki so bili sicer tekom svojega obstoja priča maloštevilnim drastičnim spremembam. V tem prepletu klasičnega z novim sem iskal ugotovitve, kako nove tehnologije s poudarkom na svetovnem spletu lahko vplivajo na procese, ki sestavljajo moderno demokracijo – z volitvami v ospredju, ter kakšni so izzivi in težave, ki se pri tem pojavljajo in jih je treba nasloviti. Namen magistrskega dela je osvetliti trenutno stanje in skozi pravne okvire posameznih držav, stanje tehnološke infrastrukture in razvitosti, politične ureditve ter družbene klime priti do dognanj, na katerih področjih in v kakšnem obsegu bi lahko vzpostavili sistem e-volitev in e demokracije. S pomočjo primerjalnopravne metode in empiričnih izkustev v obliki praktičnih primerov uporabe in teoretičnih analiz bom iskal rezultate, ali je globalno gledano celostna implementacija že smiselna in izvedljiva, in argumente, ki bodo govorili tako v prid kot tudi proti klasični demokratični ureditvi in njeni sodobnejši e-različici. Magistrsko delo predstavlja skupek razmišljanj in aktualnega stanja na relevantnih področjih ter iztočnico za nadaljnji razmislek in raziskovanje.
Keywords: e-volitve, e-demokracija, internetno glasovanje, participativna demokracija, volilna udeležba, varnost, transparentnost, informacijska tehnologija, demokratični procesi
Published in ReVIS: 25.03.2024; Views: 278; Downloads: 9
.pdf Full text (997,76 KB)

6.
Vpliv vitamina C na izboljšanje stanja solarnih lentigov
Sara Matelič, 2023, undergraduate thesis

Keywords: sončno sevanje, hiperpigmentacije, melanin, solarni lentigo, vitamin C
Published in ReVIS: 14.03.2024; Views: 247; Downloads: 9
.pdf Full text (2,47 MB)

7.
Pregled spletne ponudbe kozmetičnih krem s hialuronsko kislino
Sara Jurmić, 2023, undergraduate thesis

Keywords: hialuronska kislina, natrijev hialuronat, vlaženje kože, nega kože, krema za obraz
Published in ReVIS: 14.03.2024; Views: 254; Downloads: 3
.pdf Full text (504,44 KB)

8.
Postopek za ugotavljanje pogojev posvojitve v Sloveniji in primerjava z drugo državo Evropske unije : diplomsko delo
Eva Majcen, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo podrobno opisuje institut posvojitve, ki ga uvrščamo na področje družinskega prava. Natančno opredeli postopek za ugotavljanje pogojev posvojitve v Sloveniji, ki je primerjan tudi s postopkom posvojitve na Hrvaškem, ki je prav tako članica Evropske unije. Posvojitev je ena najbolj znanih oblik socialnega starševstva in je zelo tesno povezana z družbenimi normami, moralo in osebnimi prepričanji o dobrem starševstvu, materinstvu in očetovstvu, ki se kažejo preko nacionalne in mednarodne zakonodaje. S pravnega vidika je posvojitev temeljni pravni institut družinskega prava, ki ga ureja Družinski zakonik, ter mednarodne pogodbe, katere podpisnica je tudi Republika Slovenija. S tega vidika je to posebna oblika varstva otrok, ki niso dopolnili osemnajst let ali nimajo staršev. Tako med posvojitelji in otroki nastane enako razmerje, kakršno je med biološkimi starši in njihovimi otroki. Podrobno so opredeljeni pogoji, ki so pomembni za postopek posvojitve v Sloveniji, kjer ima center za socialno delo ključno vlogo za ugotavljanje primernosti prijavitelja, o katerem se pripravi strokovno mnenje, ki se ga pred posvojitvijo preveri. Postopek za posvojitev po Družinskem zakoniku je sestavljen iz dveh faz. V zadnjih letih je prišlo do spremembe Družinskega zakonika, ki je prinesla novost, da je danes v Sloveniji posvojitev otrok omogočena istospolnim partnerjem, saj se po novem za zakonsko zvezo oziroma zunajzakonsko zvezo smatra življenjska skupnost dveh oseb, ne glede na spol. Ustavno sodišče je sprejelo dve novi odločbi, saj je presodilo, da dosedanja ureditev zakonske zveze in skupne posvojitve diskriminira istospolne pare. Poleg teoretičnega dela je sestavni del tega diplomskega dela tudi intervju s pristojno osebo, ki je zaposlena na Centru za socialno delo Ljubljana. Tako je teoretični del povezan tudi s prakso.
Keywords: institut posvojitve, posvojitev, posvojenec, posvojitelj, Družinski zakonik, istospolni partnerji, center za socialno delo
Published in ReVIS: 19.02.2024; Views: 307; Downloads: 24
.pdf Full text (835,98 KB)

9.
Izboljšanje zaščite žvižgačev z Zakonom o zaščiti prijaviteljev : magistrsko delo
Edwina Muratović, 2024, master's thesis

Abstract: Razprava o žvižgaštvu je vse bolj pereča ne le v neskončnem boju proti korupciji, pač pa tudi na področju akterjev, ki se običajno v prvi vrsti ne ukvarjajo z zagotavljanjem zaščite potencialnim žvižgačem. Aktualnost samega področja predstavlja zavedanje, da je korupcija rak demokratične in ustavnopravne države. V Sloveniji so bili posamezniki, ki prijavijo nezakonita ravnanja, posebej zaščiteni le s posamičnimi predpisi, saj je bila zakonodaja razdrobljena. Z novo sprejetim Zakonom o zaščiti prijaviteljev (ZZPri) se v Republiki Sloveniji celostno uredi področje žvižgaštva in prenesejo določbe Direktiva (EU) 2019/1937 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava EU v slovenski pravni red. Sistematična urejenost materije s specialnim zakonom, kot je ZZPri, nedvomno nudi zavedanje o obstoju zaščite in notranjo homogenost ureditve. V magistrskem delu bomo obravnavali trenutno stanje položaja zaščite žvižgačev v družbi in ga primerjali s preteklo zakonodajno ureditvijo. Delo analizira sodne primere na temo zaščite žvižgačev s pomočjo nacionalne in tuje sodne prakse. Z namenom zagotovitve uporabnosti magistrskega dela v praksi je nazadnje s pomočjo preučitve strokovne literature, določb ZZPri in primerov najboljših praks pripravljen osnutek notranjega akta za zavezance v zasebnem sektorju. Magistrsko delo izpostavlja primere dobrih praks držav članic EU, ki so do sedaj implementirale določbe Direktive EU o zaščiti žvižgačev. Posebnost magistrskega dela je uporaba vseh ugotovitev in raziskovanj na primeru študije primera v določeni organizaciji, česar rezultat je oblikovanje predlogov, ki bodo referenčna točka pri morebitni vpeljavi izboljšav v konkretni organizaciji. S pomočjo raziskovanja bomo razjasnili meglo nad vprašanjem, ali zaščita žvižgačev, čeprav je večina držav sprejela zakonodajo s področja zaščite žvižgačev, ostaja ponekod odprto vprašanje, in urejena le na papirju, kot se glasi slovenski frazem »papir vse prenese«.
Keywords: žvižgaštvo, žvižgač, Zakon o zaščiti prijaviteljev, korupcija, prepoved povračilnih ukrepov, zaupnik, notranja prijava, zunanja prijava, javno razkritje
Published in ReVIS: 19.02.2024; Views: 321; Downloads: 19
.pdf Full text (1,20 MB)

10.
Unovčenje stečajne mase pri osebnem stečaju : magistrsko delo
Miha Toš, 2023, master's thesis

Abstract: Postopek osebnega stečaja imenujemo tudi postopek generalne izvršbe nad premoženjem neke fizične osebe, ki se je znašla v položaju, ko daljši čas ni sposobna plačevati vseh svojih zapadlih obveznosti v določenem časovnem obdobju, ali je na dolgi rok postala plačilno nesposobna, kar pomeni, da so njene zapadle obveznosti višje od vrednosti njenega premoženja. Glavni namen postopka osebnega stečaja je omogočiti poplačilo upnikov v največji možni meri. Do poplačila upnikov pride s prodajo premoženja, ki je vključeno v stečajno maso in se med stečajnim postopkom prodaja. V okviru stečajnega postopka lahko dolžnik zaprosi za odpust svojih dolgov. Postopek se imenuje postopek odpusta obveznosti. Sodišče določi t. i. preizkusno obdobje, v katerem dolžnik poskuša dokazati, da je upravičen do odpusta dolgov. Dolžnik mora ves čas tega obdobja izpolnjevati svoje obveznosti, določene v zakonu, medtem ko stečajni upravitelj nadzoruje njegovo ravnanje. Cilj postopka osebnega stečaja je zadovoljiti upnike v največji možni meri, pri čemer so terjatve upnikov izplačane sočasno in sorazmerno. Dolžnik si v tem postopku prizadeva doseči odpust svojih obstoječih dolgov, da bi si omogočil svež začetek brez bremena dolgov. Stečajno maso sestavlja premoženje, ki ga ima stečajni dolžnik v lasti, ko se začne postopek osebnega stečaja, in tudi premoženje, ki ga med postopkom pridobi stečajni dolžnik, na primer s prejemanjem dediščine.
Keywords: osebni stečaj, stečajna masa, unovčevanje stečajne mase, stečajni dolžnik, odpust obveznosti
Published in ReVIS: 29.01.2024; Views: 340; Downloads: 17
.pdf Full text (606,20 KB)

Search done in 0.55 sec.
Back to top