Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


11 - 20 / 28
First pagePrevious page123Next pageLast page
11.
Učinki tehnike TRE na kakovost življenja posameznikov s sindromom fibromialgije
Lara Plajh, 2023

Abstract: Fibromialgija je ena hujših oblik kronično razširjene bolečine po telesu, ki prizadetemu posamezniku znižuje kakovost življenja. Za fibromialgijo je značilna kompleksna polisimptomatika. Uspešnega zdravljenja trenutno še ne poznamo, zato z različnimi farmakološkimi in nefarmakološkimi pristopi blažimo zgolj njeno simptomatiko. Eden tovrstnih je tudi tehnika »Tension, Stress and Trauma Release« - TRE, ki je serija telesnih vaj, pri katerih se s samoindiciranimi nevrogenimi tremorji sproščajo notranje napetosti, kar posledično vpliva tudi na boljše počutje posameznika. Zaradi pozitivnih učinkov, ki naj bi jih imela tehnika TRE, smo se odločili, da raziščemo njene učinke na kakovost življenja posameznikov s fibromialgijo. Za namene raziskave sta bili oblikovalni dve skupini, vsaka po štiri udeleženke, ki so v šestih zaporednih tednih opravile skupno 11 TRE vaj. Od tega enkrat individualno s TRE inštruktorjem, petkrat v okviru TRE skupine pod vodstvom TRE inštruktorja in sočasno petkrat samostojno doma. Zaradi kompleksnosti problema je bil uporabljen kombiniran raziskovalni pristop. Vrednostno nevtralni in objektivni podatki so bili preučevani s kvantitativno metodo z uporabo različnih raziskovalnih instrumentov pred, med in po TRE srečanjih. S kvalitativno metodo v obliki delno strukturiranega intervjuja, izvedenega šest mesecev po TRE srečanjih, so bila pridobljena osebna mnenja in doživljanja udeleženk, s čimer so končne objektivne ugotovitve povezane v koncept. Kljub začetnim pomislekom, da tehnika TRE ne bo dosegla želenih rezultatov, v raziskavi ugotavljamo, da je TRE učinkovita metoda, s katero lahko posamezniki s fibromialgijo kratkoročno izboljšajo fizično, dolgoročno pa tudi psihično počutje, kar ima pozitiven vpliv na kakovost življenja. Ena od udeleženk pravi: »Je blo sigurn izboljšanje. Bom rekla splošnega počutja«. In druga: »Tak je blo, ko da ti je nekdo neko blokado v glavi odpr. … Bolj mirna sem bila.«
Found in: osebi
Keywords: fibromialgija, nefarmakološki pristopi, psihosomatika, stres, vaje za sproščanje, napetost, travme, magistrske naloge
Published: 27.10.2023; Views: 443; Downloads: 75
.pdf Fulltext (2,47 MB)

12.
Motnje srčnega ritma, izražanje čustev in uravnavanje stresa
Ana Dežman, 2023

Abstract: V današnjem času smo z napredkom medicine izkoreninili velik del virusnih bolezni. V porastu pa so bolezni modernega človeka, za katere je pogosto kriv stres in uravnavanje, izražanje čustev. Takim motnjam/boleznim pravimo psihosomatske motnje/bolezni. To so stvarne bolezni, ki imajo navadno ugotovljeno neko organsko nepravilnost, ki jo povzročijo psihični dejavniki. S stresom naj bi bilo povezanih kar 80 % vseh bolezni današnjega časa. V diplomskem delu smo našo pozornost namenili motnjam srčnega ritma oziroma aritmijam, ki so ene od pogostih psihosomatskih motenj. Zanimala nas je, povezava stresa, uravnavanja čustev in bolezni. Kako se posamezniki spoprijemajo s stresom, čustvi in stresnimi situacijami. Ena izmed glavnih strategij za uravnavanje in obvladovanje psihosomatskih motenj je psihoterapija, ki posameznika skozi pogovor z različnimi tehnikami obravnava celostno in mu nudi odprt prostor za korekcije. V empiričnem delu, smo uporabili kvantitativno analizo s pomočjo anketnega vprašalnika. Vprašalnik sestoji iz testa aleksitimije, s katerim se preverja, kako posamezniki izražajo in prepoznavajo svoja čustva, ter s testom COPE, ki je namenjen ocenjevanju različnih strategij spoprijemanja s stresom. Rezultati analize so pokazali, da imajo posameznik z motnjami srčnega ritma višjo stopnjo aleksitimije v primerjavi z zdravo populacijo, imajo več težav pri prepoznavi in interpretaciji čustev. Zavedajo se, da stres negativno vpliva na njihovo zdravje, a v večini ne vidijo povezave med čustvi in njihovo boleznijo.
Found in: osebi
Keywords: motnje srčnega ritma, stres, čustva, psihosomatske motnje, psihoterapija.
Published: 07.07.2023; Views: 390; Downloads: 54
.pdf Fulltext (1,98 MB)

13.
Doživljanje starševske izgorelosti
Valerija Kepnik, 2023

Abstract: Magistrska naloga raziskuje doživljanje staršev, ki so se ocenili za izgorele v starševski vlogi. Zanimalo nas je predvsem, kakšne so njihove misli, prepričanja in občutki, kako se je spremenilo njihovo vedenje do sebe, otrok in do službe, kakšne simptome in vzroke navajajo starši, kakšne oblike pomoči in podpore so deležni pri vzgoji svojih otrok, ter kaj bi jim po njihovem mnenju pomagalo, da bi se počutili bolje. Pri analizi smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja. Rezultati analize so pokazali, da ima misli o pobegu “Vse bi pustila in šla,” 4 od 10-ih staršev. 3 od 10-ih staršev se primerja z drugimi starši, kar nakazuje na perfekcionistični način razmišljanja. Pri 2 od 10-ih staršev smo prišli do prepričanja “Nisem dobra mama, ker se jim ne posvečam toliko.” 3 od 10-ih zamenjuje misli z občutki. Večina staršev se pri svoji izgorelosti sooča s tremi prevladujočimi občutki in sicer z občutkom krivde (5 od 10-ih staršev), z občutkom sramu (3 od 10-ih staršev) in z občutkom jeze (3 od 10-ih staršev). Pri 4 od 10-ih staršev se simptomi kažejo kot utrujenost in izčrpanost. Z nespečnostjo ima težave 7 od 10-ih staršev. 3 od 10-ih staršev ima težave z glavoboli in s prebavnimi motnjami. Starši navajajo različne dejavnike za njihovo izgorelost: 2 od 10-ih perfekcionizem, 2 od 10-ih bolezen otroka, 3 od 10-ih staršev pomanjkanje spanja, ter 2 od 10-ih prepričanja iz otroštva. Vedenje pri starših se je spremenilo do sebe (ne vzamejo si več časa zase), kot tudi do otrok/a (nepotrpežljivost, vzkipljivost), ni pa se spremenilo glede službe, saj jim predstavlja varnost in sprostitev. Problem vidimo predvsem v miselnosti staršev, v smislu, da si ne vzamejo časa zase, odkar so postali starši. Več pozornosti in ozaveščenosti bi bilo potrebno posvetiti posledicam starševske izgorelosti, tako za starša/e, kot za njihove otroka/e.
Found in: osebi
Keywords: starševstvo, stres, izgorelost, starševska izgorelost, perfekcionizem
Published: 07.07.2023; Views: 404; Downloads: 33
.pdf Fulltext (1,26 MB)

14.
Integracija brainspotting terapije v kognitivno-vedenjsko terapijo
Silva Knez, 2023

Abstract: Integracija psihoterapij pomeni združevanje različnih pristopov v celovito terapijo, ki omogoča bolj učinkovito terapevtsko obravnavo klientov. Namen integracije je uporabiti najboljše elemente posameznega pristopa, ki se dopolnjujejo in lahko skupaj bolj učinkovito naslavljajo individualne potrebe klientov. V praksi je integracija psihoterapij že dobro uveljavljena, saj terapevti tako prilagajajo terapijo glede na potrebe klientov. S tem se poveča učinkovitost terapevtske obravnave in poveča možnost pozitivnega izida terapije. V magistrski nalogi smo raziskovali, ali je integracija brainspotting terapije v kognitivno-vedenjsko terapijo smiselna iz vidika učinkovitosti terapevtskega procesa. V teoretičnem delu naloge smo s pomočjo podatkov, zbranih iz strokovne literature, najprej podrobno predstavili oba pristopa, izpostavili pomen in namen integracije psihoterapij ter opredelili, kaj je psihološka travma in travmatični spomin ter kakšne so njihove posledice. V empiričnem delu smo predstavili rezultate, ki so bili zbrani z uporabo vprašalnika z odprtimi vprašanji. Rezultati predstavljajo odgovore štirinajstih terapevtov, ki pri svojem delu vsaj deset let izvajajo kognitivno-vedenjsko terapijo in vsaj tri leta brainspotting terapijo. Analiza predstavljenih odgovorov je potrdila našo domnevo, da terapevti vidijo možnosti integracije brainspotting terapije v kognitivno-vedenjsko terapijo ter da ima vsak psihoterapevtski pristop tako prednosti kot slabosti in da je tovrstna integracija učinkovita pri določenih težavah klientov, predvsem tistih, ki so povezane s travmo in travmatičnim spominom, medtem ko pri nekaterih težavah oziroma klientih tovrstna integracija ni primerna oziroma ne povečuje učinkovitosti kognitivno-vedenjske terapije, kot so težje duševne težave, demenca, otroci, mlajši od 12 let, osebe s poškodbo možganov in podobno.
Found in: osebi
Keywords: integracija, kognitivno-vedenjska terapija, brainspotting terapija, psihološka travma, travmatični spomin
Published: 07.07.2023; Views: 411; Downloads: 33
.pdf Fulltext (1,69 MB)

15.
Aleksitimija in regulacija čustev pri posameznicah obolelih za rakom dojk
Polona Završnik, 2023

Abstract: V magistrski nalogi raziskujemo izraženost aleksitimije in prisotnost težav z regulacijo čustev pri posameznicah obolelih za rakom dojk v primerjavi z zdravimi posameznicami. Psihologija človeka se v zadnjem času precej usmerja v raziskovanje povezanosti uma in telesa. Vedno več znanstveno podprtih dokazov je, da človekov um vpliva tudi na splošno stanje telesa in s tem tudi na pojav ali odsotnost bolezni. Bolezen, ki dandanes predstavlja glavni vzrok smrti po svetu, je rak. Pri posameznikih, ki imajo težave s prepoznavanjem in opisovanjem lastnih čustev, govorimo o izraženi višji stopnji aleksitimije, poleg tega imajo običajno taki posamezniki težave tudi z uravnavanjem čustev. Ker čustva predstavljajo in vplivajo na precejšen del naše duševnosti in s tem tudi na naše telo, smo želeli v nalogi raziskati, ali obstaja povezava med višjo stopnjo aleksitimije in težavami s čustveno regulacijo pri posameznicah, ki so prebolele raka dojk. V ta namen smo uporabili dva anketna vprašalnika za merjenje aleksitimije in čustvene regulacije, rezultate smo statistično obdelali in interpretirali. Ugotovili smo, da se pri ženskah z višjo stopnjo aleksitimije pojavlja tudi več težav z regulacijo čustev. Pri posameznicah z izkušnjo raka dojk nismo potrdili višje stopnje aleksitimije v primerjavi s posameznicami brez te izkušnje. Med sodelujočimi ženskami se v rezultatih niso izkazale statistično pomembne razlike v težavah pri opisovanju in prepoznavanju čustev ter v prisotnosti navzven usmerjenega mišljenja, prav tako nismo potrdili razlik pri regulaciji negativnih oziroma pozitivnih čustev. Za prihodnje raziskave na tem področju bi bilo zagotovo dobro vključiti večji vzorec sodelujočih. Poleg vprašalnika bi bilo smiselno izvesti tudi polstrukturirane intervjuje, s katerimi bi dobili bolj poglobljen vpogled v posameznikovo dojemanje in razumevanje bolezni, ki jo doživlja.
Found in: osebi
Keywords: čustva, aleksitimija, regulacija čustev, rak dojk, vpliv čustev na telo
Published: 30.08.2023; Views: 430; Downloads: 22
.pdf Fulltext (1,90 MB)

16.
Duševno zdravje tujih študentov v Sloveniji
Adna Pilipović, 2023

Abstract: V diplomski nalogi je obravnavano duševno zdravje tujih študentov v Sloveniji. Glede na to, da je v Sloveniji veliko število tujih študentov, predvsem iz držav nekdanje SFRJ, največ iz Bosne in Hercegovine, Srbije in Hrvaške, ter da se ti študenti pri 18 letih odselijo od doma in gredo sami v novo državo, med nove ljudje z drugim jezikom, smo želeli raziskati, kakšno je njihovo duševno zdravje po tem. Odločili smo se raziskati izključno samo tuje študente, iz zgoraj navedenega razloga. Na začetku smo predstavili teoretični del, kjer smo obravnavali pojme, ki so se nanašali na duševno zdravje, duševno zdravje v državah nekdanje SFRJ, duševno zdravje mladih ter najpogostejše duševne težave pri študentih, kot so stres, depresija, anksioznost in izgorelost. Temu sledita metodološki in raziskovalni del. Naredili smo vprašalnik, ki je sestavljen iz 49 vprašanj. Prvi del vprašalnika sestavljajo osnovna vprašanja, drugi del je vprašalnik o izgorelosti, tretji del je pa DASS-21 vprašalnik. Vprašalnik je bil objavljen v treh skupinah na Facebooku, in sicer med izpitnim obdobjem. Prvi del vprašalnika smo predstavili s pomočjo grafov iz Excela, analiza DASS-21 vprašalnika je narejena v programu SPSS in je tudi predstavljena. Odgovorili smo na naša raziskovalna vprašanja in na koncu podali naše zaključke. Zaključili smo, da duševno zdravje tujih študentov v Sloveniji ni tako slabo, kot smo pričakovali. Pričakovali smo slabše rezultate, glede na to, da študenti prihajajo v popolnoma tujo državo, sami, brez znanja jezika in s številnimi novimi obveznostmi, ki jih prinaša fakulteta. Ugotovili smo da poleg študentskih obveznosti, 82,5 % študentov opravlja delo preko študentskega servisa. Ugotovili smo tudi, da se duševno zdravje študentov razlikuje glede na državo, iz katere prihajajo.
Found in: osebi
Keywords: duševno zdravje, stres, depresija, anksioznost, izgorelost
Published: 13.09.2023; Views: 407; Downloads: 39
.pdf Fulltext (1,70 MB)

17.
SIMPTOMI DEPRESIJE, TVEGANI VZORCI PITJA IN ZADOVOLJSTVO Z ŽIVLJENJEM MED GIBALNO AKTIVNIMI IN NEAKTIVNIMI DIJAKI
Mateja Kulot, 2023

Abstract: Mladostništvo je zaradi hitrih sprememb na vseh treh omenjenih razsežnostih in drugih sprememb že samo po sebi zahtevno in stresno obdobje. Poleg tega se mladostniki vsak dan srečujejo z različnimi stresorji, težavami in stiskami, ki pogosto izvirajo iz vse večjih lastnih pričakovanj pa tudi iz pričakovanj njihovih staršev in neposredne okolice. V ključnem razvojnem obdobju adolescence se vse pogosteje pojavljajo simptomi depresije in tudi tvegani vzorci pitja alkohola. Športna in telesna aktivnost lahko ščiti pred pojavom težav v duševnem zdravju in pripomore k višjemu zadovoljstvu z življenjem. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kakšni meri so prisotni depresivna simptomatika, tvegani in škodljivi vzorci pitja alkohola ter zadovoljstvo z življenjem med gibalno aktivnimi in gibalno neaktivnimi dijaki srednje zdravstvene šole. V raziskavi so sodelovali dijaki, stari od 15 do 19 let (M = 17,03, SD = 1,38), obeh spolov (M = 57, Ž = 63). Gibalno aktivnih je bilo 83, neaktivnih 37. Za namene raziskave smo uporabili teste CES-D, AUDIT in SWLS. Ugotovili smo, da dijaki navajajo nizke povprečne vrednosti na CES-D (10,56), AUDIT (2,50) in visoke povprečne vrednosti SWLS (24,39). Med spoloma ni statistično značilnih razlik v CES-D, AUDIT in SWLS. Gibalno aktivni dijaki navajajo statistično značilno višje povprečne vrednoti na AUDIT in SWLS. Sklenemo lahko, da dijaki srednje zdravstvene šole poročajo o relativno nizki depresivni simptomatiki, nizkih tveganih vzorcih pitja alkohola ter dobrem zadovoljstvu z življenjem. Značilno bolj so zadovoljni z življenjem gibalno aktivni dijaki, res pa je tudi, da le-ti izkazujejo značilno bolj tvegane vzorce pitja alkohola. Nedvomno bi bilo v prihodnjih raziskavah pomembno pogledati strukturo osebnosti dijakov srednje zdravstvene šole in predvsem prisotnost volje do smisla.
Found in: osebi
Keywords: dijaki, zdravstvena šola, športna aktivnost, depresija, alkohol, zadovoljstvo z življenjem
Published: 23.09.2023; Views: 335; Downloads: 5

18.
Življenje s staršem, zasvojenim z alkoholom, skozi oči odraslega
Jerica Okorn, 2023

Abstract: Slovenija je država, kjer iz vsake situacije naredimo priložnost za popivanje, pa naj bo to rojstvo, smrt, v žalosti ali sreči, v bolezni ali ob ozdravitvi, ob rojstnodnevnih praznovanjih, porokah, ločitvah. Odklonitev alkohola je v družbi pogosto označena kot šibkost. Izraženi meji, da imaš dovolj, sledijo vprašanja, kot so: “Ali ti žena/mož/partnerka/partner ne pusti? Enega pa še lahko.” Mnogo družin se posledično vrti v začaranem krogu zasvojenosti starša z alkoholom. Da lahko otroci odraščajo v tovrstnem okolju, med odraščanjem razvijejo določene miselne, čustvene in vedenjske vzorce, ki so jim omogočili, da v teh okoliščinah preživijo in se na njih prilagodijo. Mnogi izmed vzorcev jim lahko kasneje v odraslosti škodujejo oziroma jim otežujejo življenje. Zaznavamo, da se pri odraslih otrocih zasvojenih staršev pojavljajo podobne značilnosti in vedenja, kar smo raziskovali tudi v nalogi. Najpogostejše v naši nalogi so: pomanjkanje kakovostnih vzorcev delovanja, prikrivanje resnice oziroma laganje, želja po nadzoru, samoobsojanje, težko se sprostijo in zabavajo, sami sebe dojemajo zelo resno, v intimnih odnosih imajo pogosto težave, naloge težko dokončajo od začetka do konca, čutijo, da so drugačni od drugih, imajo velik strah pred zapuščenostjo in še nekatere druge. V družinah, kjer je bila prisotna zasvojenost, je pogosto prisotnega veliko strahu, sramu, krivde, žalosti, negotovosti, jeze, osamljenosti, konfliktov, ki otroku onemogočijo optimalen razvoj. V nalogi smo raziskali posledice zasvojenosti starša na družino in otroka ter njegovo odraslost. V raziskavo smo vključili 5 odraslih otrok zasvojenih staršev obeh spolov (3 ženske in 2 moška) v starosti od 20 do 40 let. V vseh primerih v našem vzorcu je bila naključno zasvojenost prisotna pri očetu. Ugotovili smo, da življenje z zasvojenim staršem na otrocih pusti posledice. Najpogosteje se kažejo ravno v odraslosti. V naši raziskavi so se kazale čustvene posledice, ki so bile plod fizičnega in psihičnega nasilja ? strah, sram in žalost. Prav tako so intervjuvanci pogosto prevzemali krivdo za stanje v družini. Pri vseh primerih smo zaznali tudi postaršenje otrok in zamenjavo vlog. Ne glede na vse pa vsi intervjuvanci v odraslosti na svojega starša gledajo drugače, kot so gledali nanj v otroštvu ? z več sočutja in razumevanja, a z zavedanjem, da dejanja zasvojenega niso bila primerna.
Found in: osebi
Keywords: Odrasli otroci zasvojenih staršev, zasvojenost z alkoholom, značilnosti odraslih otrok zasvojenih staršev, družina z izkušnjo zasvojenost z alkoholom, posledice zasvojenosti starša na odraslega otroka
Published: 26.09.2023; Views: 364; Downloads: 23
.pdf Fulltext (815,76 KB)

19.
Podpora partnerja v poporodnem obdobju
Maša Krkovič, 2023

Abstract: V diplomski nalogi najprej opišemo poporodno obdobje ter hormonske, telesne in psihološke spremembe, ki se dogajajo v telesu mater, s čimer sta povezana boljše razumevanje obdobja po rojstvu otroka in počutje matere. Nato se osredotočimo na podporo materi v tem obdobju, predvsem s strani partnerja. Začnemo s podporo v nosečnosti, ki je dober temelj za podporo po rojstvu otroka, v nadaljevanju pa raziščemo vrste in načine podpore, s katero partner (in drugi) pomagajo materi v tem obdobju. Namen diplomske naloge je ugotoviti, katere vrste podpore matere prejemajo od svojih partnerjev, kako je (ne)prejemanje podpore s strani partnerja povezano s počutjem matere ter kako matere izražajo svoje potrebe partnerju. Velikokrat mislimo, da je podpora partnerja samoumevna in pravilna, vendar to ne drži, saj je veliko dejavnikov, ki so pomembni za razumevanje potreb in njihovo realizacijo. Ko podpore ni dovolj oziroma ni ustrezna, to vpliva na počutje matere. Velik pomen pri reševanju tega problema ima odprta in odkrita ter ustrezna komunikacija. Podpora partnerja pa ni edina, saj podpora drugih, kot so prijatelji in družinski člani, pomeni velik doprinos k dobremu počutju matere. Z intervjuji, ki smo jih opravili s šestimi intervjuvankami, smo ugotovili, da je podpora velikega pomena za počutje matere, saj (ne)prejemanje podpore negativno vpliva na počutje in partnerski odnos ter doživljanje stresa in drugih sprememb v tem obdobju. Ugotovili smo tudi, da je pomanjkanje komunikacije dejavnik, ki vpliva na razumevanje, prošnjo po pomoči in nudenje podpore.
Found in: osebi
Keywords: Poporodno obdobje, spremembe v poporodnem obdobju, podpora partnerja, potrebe, komunikacija, počutje, mama, partner.
Published: 29.09.2023; Views: 312; Downloads: 29
.pdf Fulltext (1,00 MB)

20.
UČINKI ENOMESEČNEGA PRAKTICIRANJA VIZUALIZACIJE NA POJAV RUMINACIJE PRI POSAMEZNIKU
Tamara Bon, 2023

Abstract: Mind-body tehnike so še precej neraziskano področje, kljub temu da so se v zgodovini uporabljale med starejšimi civilizacijami. Njihova uporabnost in učinki, ki jih prinašajo, kot so sprostitev telesa in umiritev misli, so razlog, da veljajo za odlično metodo, ki jo lahko uporabljajo tako posamezniki kot tudi svetovalci ali terapevti v svoji praksi. V pričujočem delu smo skušali ugotoviti, kakšni so učinki enomesečnega izvajanja tehnike vizualizacije ter kako ti učinkujejo na pojav ruminacije pri posamezniku. To smo raziskali s pomočjo kvalitativne raziskave, kar smo nadgradili tudi s krajšo kvantitativno raziskavo. V raziskavi je sodelovalo 10 posameznikov, ki so se udeležili individualnih delavnic, na katerih smo izvajali vodeno vizualizacijo, usmerjeno na zmanjševanje ruminacije. Pred začetkom in po koncu delavnic so udeleženci rešili Vprašalnik refleksije in ruminacije (RRQ), prav tako pa so sproti reševali krajše evalvacijske vprašalnike glede posamezne delavnice. Štiri zaporedne tedne so se udeležili okoli 45-minutne delavnice. Po koncu smo z udeleženci izvedli intervju z namenom raziskati, kakšne učinke je imela udeležba na posameznike, ter predvsem, ali so ti zaznali kakšne spremembe v pojavljanju ruminacije ter na kakšen način jim je izvajanje vizualizacijske tehnike pomagalo pri ruminiranju. Ugotovili smo, da so tehnike pozitivno učinkovale na posameznike, saj so ti poročali o manjši teži, moči in številu ponavljajočih se misli. Tehnika vodene vizualizacije, ki smo jo izbrali v naši nalogi, se je izkazala za učinkovito, saj je ta posameznike opremila z znanjem, preusmerila pozornost z misli na telo oziroma dihanje, ter osebe distancirala od teh neželenih misli. Poleg zmanjšane ruminacije, na kar kaže deskriptivna analiza, so udeleženci poročali o naslednjih pozitivnih učinkih vizualizacijske tehnike: umirjenost telesa, umirjenost misli, sprememba negativnih čustev v pozitivne, manjša impulzivnost, boljše spanje in boljše delovanje v medosebnih odnosih.
Found in: osebi
Keywords: mind-body tehnike, vodena vizualizacija, učinki vizualizacijske tehnike, ruminacija, neprestano premišljevanje
Published: 05.10.2023; Views: 359; Downloads: 17
.pdf Fulltext (2,61 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top