41. Reševanje mejnega spora med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško : magistrsko deloTamara Kavčič, 2018, master's thesis Abstract: Republika Slovenija in Republika Hrvaška sta 25. junija 1991 postali neodvisni državi. Takrat se je pojavila tudi potreba po dokončni razmejitvi njunih ozemelj. Začelo se je skoraj tridesetletno reševanje odprtega vprašanja določitve meje med njima, ki pa še danes, leto dni po končni razglasitvi arbitražne razsodbe, ni popolnoma rešeno. Državi sta v vsem tem času prestali številna medsebojna pogajanja in dogovarjanja, ki pa do neke konkretne rešitve niso pripeljala. So pa različni dogovori in medsebojni sporazumi predstavljali napredek k razrešitvi odprtih mejnih vprašanj. Nazadnje sta se državi le uspeli dogovoriti, da iskanje rešitev spora glede meje na kopnem in morju, predata ad hoc arbitraži. Dne 4. novembra 2009 sta v Stockholmu podpisali arbitražni sporazum in kmalu za tem sprožili arbitražni postopek, ki pa so ga prekinile kršitve s strani slovenske agentke in enega od arbitrov. Arbitražno sodišče je natančno preučilo kršitve in njihove posledice ter ugotovilo, da le te niso omajale nepristranskosti in neodvisnosti arbitražnega postopka. Arbitražno sodišče je tako odločilo, da se postopek nadaljuje in dne 29. junija 2017 v Haagu razglasilo končno razsodbo v arbitraži med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Kljub temu, da je arbitražna razsodba dokončna in zavezujoča za obe strani, je Hrvaška ni implementirala in je ne priznava.
Keywords: mejni spori, arbitraža, Slovenija, Hrvaška
Published in ReVIS: 12.03.2019; Views: 3137; Downloads: 260
 Full text (2,94 MB) |
42. Uporaba prisilnih sredstev v slovenski policiji : diplomsko deloTamara Kreže, 2018, undergraduate thesis Abstract: Policija kot organ izvršilne oblasti v družbi opravlja pomembne naloge, ki imajo represiven in tudi preventiven značaj. Za učinkovito opravljanje zakonitih policijskih nalog mora imeti policija na voljo tudi določena pooblastila ter prisilna sredstva.Prisilna sredstva predstavljajo posebno obliko policijskih pooblastil in so omejena numerus clausus. Taksativno jih našteva zakon. Ker gre pri njihovi uporabi za občutljivo polje posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, na tem področju veljajo še posebna pravila in načela. Leta 1998 je bil sprejet ZPol, ki je urejal tudi področje uporabe prisilnih sredstev v slovenski policiji, in sicer vse do leta 2013, ko je bil sprejet ZNPPol. Primerjava obeh pravnih ureditev obravnavanega področja je pokazala,da med njima obstojijo nekatere bistvene razlike. Gre predvsem za prenos velikega števila določb iz starega Pravilnika o policijskih pooblastilih v ZNPPol, torej za prenos določb z ravni podzakonskega predpisa na raven zakona. Poleg tega so bile nekatere določbe, ki jih vsebuje veljavna pravna ureditev, tudi dopolnjene in razširjene. Veljavna ureditev obravnavanega področja se je izkazala za primernejšo in je torej z vidika zakonitosti dela policije ter varstva človekovih pravic boljša kot predhodna.
Published in ReVIS: 30.10.2018; Views: 3131; Downloads: 248
Full text (841,83 KB) |
43. Medameriški sistem varstva človekovih pravic : magistrsko deloTamara Curk, 2018, master's thesis Abstract: Magistrska naloga podrobneje prikazuje pregled medameriškega sistema varstva človekovih pravic. Največji poudarek je na pravni podlagi medameriškega sistema varstva človekovih pravic ter glavnih organih, zadolženih za učinkovito spodbujanje, varovanje in nadzor človekovih pravic na zahodni polobli. Opredeljeni predmet raziskave je podprt tudi s sodno prakso. Obravnavana tematika sodi na področje mednarodnega prava človekovih pravic, ki ureja razmerja med državami in njim podobnimi organizacijami (OAD), delujočimi na podlagi sporazumov, mednarodnih pogodb, konvencij in drugih aktov. Mednarodno pravo človekovih pravic določa obveznosti držav, da delujejo na določen način ali da se vzdržijo določenih dejanj ter da spodbujajo in varujejo človekove pravice in temeljne svoboščine posameznikov ali skupin. V okviru Organizacije ameriških držav so ameriške države sprejele vrsto pravnih aktov, ki so podlaga regionalnega sistema za spodbujanje in varstvo človekovih pravic, poznanega kot medameriški sistem človekovih pravic. Regionalni sistemi pomembno prispevajo k varstvu človekovih pravic in predstavljajo dopolnitev mednarodnega sistema človekovih pravic. Začetki sistema segajo v leto 1948, ko je bila sprejeta Ameriška deklaracija o pravicah in dolžnostih. Sprejeta je bila v času po drugi svetovni vojni, ko je prišlo do hudih kršitev človekovih pravic. Poleg slednje je ključni akt tudi Ameriška konvencija o človekovih pravicah. Sprejeta je bila z namenom, da se ljudem na zahodni polobli zagotovi najboljša možna zaščita. Zato je nujno, da se Ameriška konvencija o človekovih pravicah in vsi drugi medameriški akti o človekovih pravicah ratificirajo. Prav ratifikacija pravnih aktov pa je, ugotavljam v magistrski nalogi eden od velikih težav zahodne poloble.
Published in ReVIS: 20.09.2018; Views: 3475; Downloads: 245
Full text (955,98 KB) |
44. |
45. |
46. |
47. |
48. |
49. |
50. |
